post-image
Izola potrebuje več, ne pa manj nočnega dogajanja

Izola - mesto starcev in nergačev?

05. jul 2017 | Bojan Marsič

Poletna sezona ni niti še v popolnem zagonu že je slišati pritožbe nekaterih starejših občanov, da ne morejo spati, da jih nočno življenje v Izoli v času turistične sezone moti ter celo, da bodo zaradi tega tožili občino.

V prejšnjih tednih je bil na tnalu Hangar zaradi svojih koncertov. Eden redkih subjektov, ki poskuša sploh obogatiti kulturno ponudbo kraja z raznoraznimi prireditvami, od koncertov, predavanj do nastopov stand up komikov. Še leto nazaj so v bližnjem Portorožu »pokopali« legendarno  Kanelo. Vprašati se moramo kaj sploh hočemo na Obali? Če hočemo turizem si tega pač ni mogoče zamišljati brez prireditev.

Slovenska Istra ni konkurenčna toliko z naravnimi danostmi, niti z nadpovprečno lepimi plažami. Če se je v teh letih povečalo število nočitev se zagotovo ni zaradi ponudbe temveč zaradi večje mobilnosti ljudi. Turistična potrošnja pa je že leta padla iz 50 in več eurov na nekaj več kot 15 eurov. Dejstvo je, da se Obala oklepa stalnih gostov, ne privablja pa veliko drugih, še manj pa takih z višjimi dohodki. Na hrvaški strani istre, so nasprotno, ravno s prireditvami in festivali povečali število nočitev letos za cca četrtino že v prvem polletju.

Vedno se najde nek nergač, ki ga bo kaj motilo, tako kot moti koga obratovanje Placa pod Belvederjem, drugega kakšen koncert na prostem. Resnici na ljubo, takih prireditev je v Izoli pa tudi širši okolici manj kot v preteklih letih. Eurofest se je preselil že pred časom v bližnji Koper, koncerti na izolskem stadionu so že del zgodovine, tako kot tudi Mediteran festival.

Za primerjavo kolikšen družbeni in ekonomski pomen lahko imajo prireditve lahko omenim Rototom Sunsplash, znani reaggae festival, ki se je pred leti moral izseliti iz Furlanije Julijske krajine v špansko provinco Castellon zaradi nestrpnosti starejšega prebivalstva. Letos računajo v provinci na 710.000 nočitev in okoli 60 milijonov evrov več prihodkov je povedal Filippo Giunta, vodja festivala. Seveda, stranski produkt je hrup, večje onesnaženje in prometna obremenitev, vendar nič v življenju ne pride zastonj.

Vendar, potem se oglasi g. Slobodan Radujko za RTV SLOVENIJA z besedami : »"Odbor lastnikov in najemnikov varovanih objektov že tri leta opozarja občino Izola na kršitve predpisov in človekovih pravic. Po treh letih nam ne preostane nič drugega, kot da si svoje pravice izborimo na sodišču. Odgovorne osebe bomo tožili za zlorabo položaja in kršitve človekovih pravic."

Če gospodu Radujku parajo živce turisti in ima zaradi tega rahel spanec je treba povedati, da marsikoga motijo ravno taki nergači, ki spodkopavajo izolski turizem. Naj omenim, da g. Radujko je kot predsednik združenja vrednot NOB za »svojo« prireditev, priključitev Primorske k matični domovini od občinskega proračuna dobil 20.000 eurov. Vprašanje je če ne bi bilo bolj smotrno ta denar porabiti za otroke in športnike, ki so del sedanjosti in prihodnosti kot pa za obeleženje polpretekle zgodovine, za katero bi zadostovala morda tudi bolj skromna prireditev in vložek občine morda okoli 5.000 evrov?

 NA STARIH IZOLA STOJI

Vprašanje je tudi kdo daje pravico g. Radujkotu, da izsiljuje in grozi občini s tožbo? Na Občini pravijo, da so bile lani izrečene zgolj štiri globe. Lahko, da je g. Radujko predstavnik nekega svojega odbora lastnikov in najemnikov varovanih objektov, še zdaleč pa ne predstavlja prebivalcev starega mestnega jedra. Večina, vsaj mlajše populacije si želi več dogajanja in več prireditev. Predstavlja pa del starejše volilne baze SD, kar razloži mogoče zakaj se sploh mu daje neko pomembnost. Če bo Izola tako nadaljevala bo mesto izumrlo in v njem bodo res lahko uživali le upokojenci in nergači, dokler jih ne bo zemlja sprejela na zadnji počitek.  

Že sedaj je najbolj živahni predel hotel Delfin, kjer prirejajo plese za starejšo populacijo. Vprašanje je, če ti starejši, ki toliko bentijo nad dogajanjem niso bili nikoli mladi? Sicer pa, če bi imeli turisti kaj za početi ali primerne prireditve morda se pa le ne bi šli iz golega dolgčasa zapijati v bližnji bar ali pač?

Če kdo ne čuti in ne živi s turističnim mestom je morda res boljše, da se preseli kam v samotno vasico, v Korte, na Šared. Tam ni mestnega vrveža ne hrupa. Pisec teh v vrstic živi tudi v starem mestnem jedru, pa občasno sliši tudi kakšne pijane slovenske turiste pod oknom poleti, po tretji uri, ko so že nekaj ur zaprti vsi bari v mestu. Pa kljub temu preživi.

Izven sezone se lahko zvečer sliši tudi kako mačko, ki se goni, zjutraj pa kakega petelina. Vendar še nikomur ni prišlo na misel, da bi zaradi tega zavil vrat tisti mački ali petelinu. Za kršenje javnega reda in miru pa bi morala skrbeti policija in občina z redarji, če pa so obe kadrovsko podhranjeni pa zagotovo ni to krivda lastnikov lokalov, ki poleti skušajo s ponudbo popestriti mediteranski utrip ribiškega mesteca.

* -  Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva. 

 

 

Sorodne novice

post-image

4. državno prvenstvo v Portorožu

Razglasili najhitrejše slovenske deskarje z veslom

26. jun 2017 | Uredništvo

PORTOROŽ, sobota, 24. junij 2017 - V soboto je pred Bernardinom potekalo že četrto državno prvenstvo v deskanju z veslom (SUP). Tekmovanje je v zaliv pred Bernardinom pritegnilo številne...

post-image

Varuj morje, bodi zvezda!

Najboljši okoljevarstveni projekt leta 2017

08. maj 2017 | Uredništvo

Na 22. Mednarodni razstavi navtike, Internautici je bil projekt "Varuj morje, bodi zvezda!" nagrajen kot najboljši okoljevarstveni projekt leta 2017.

post-image

Veš, kaj ješ?

Uravnotežena prehrana

05. maj 2017 | Uredništvo

Uravnotežena prehrana vsebuje vsa hranila, ki jih telo potrebuje. Potrebe našega telesa se seveda spreminjajo z leti.

post-image

4. Istrski kolesarski maraton

​​Več kot 800 kolesarjev je uspešno odpeljalo

26. sep 2016 | Uredništvo

To nedeljo se je več kot 800 kolesarjev udeležilo 4. Istrskega kolesarskega maratona in uživalo na razgibanih trasah po slovenski Istri, k dobremu vzdušju pa sta prispevala še lepo vreme in pester...

post-image

19. edicija Festivala slovenskega filma

Letošnji dobitniki vesen

14. sep 2016 | Uredništvo

Strokovna žirija 19. Festivala slovenskega filma, ki jo sestavljajo Sonja Prosenc, Meta Mazaj, Rado Likon in Jure Matičič, je odločila, kdo so letošnji dobitniki vesen.