Otrokom manj zdrava živila, odraslim prehranska dopolnila
18. feb 2019 | Uredništvo
Oglaševanje ima dokazano pomembno vlogo pri izboru živil. Kot zelo občutljiva populacijska skupina so predmet tovrstnih raziskav predvsem otroci, vendar pa navedeno velja tudi za odrasle. Raziskave potrjujejo, da so otroci bolj naklonjeni prehranskim izdelkom in blagovnim znamkam, ki so jim izpostavljeni v različnih oglasih. Če so otroci pretežno izpostavljeni oglaševanju živil z manj ugodno hranilno sestavo, npr. visoko količino sladkorja, maščob ali soli, ima to lahko negativne posledice na oblikovanje njihovih prehranjevalnih navad, ki so ključnega pomena za prehrano v kasnejših obdobjih življenja. Dokazano je, da so otroci, ki imajo prekomerno telesno težo v otroštvu, tudi v odrasli dobi izpostavljeni večjemu tveganju za debelost in druge kronične nenalezljive bolezni.
Poseben problem v prehrani vse manj telesno aktivnih otrok predstavlja prekomeren vnos sladkorja. Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko pravi: »V letošnjem letu smo na Inštitutu za nutricionistiko začeli izvajati nacionalni raziskovalni projekt Sladkor v prehrani, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje, v izvajanje projekta pa sta vključena tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in UKC Ljubljana. V okviru projekta zbiramo podatke o tržišču živil in trendih na tem področju, zaužiti količini sladkorja pri različnih skupinah prebivalcev ter s tem povezanih tveganjih. Na Pediatrični kliniki bodo raziskovali kako bi izboljšali učinkovitost obravnave debelosti. V sklopu raziskovanja tržišča so pomembni tudi podatki o izpostavljenosti prebivalcev oglasom za živila, saj ima to lahko pomemben vpliv na njihove prehranske odločitve. Še posebej nas zanima, kakšna živila se oglašujejo otrokom in mladostnikom.«
V ta namen so izvedli raziskavo, v kateri so primerjali oglaševanje živil v tiskanih medijih med letoma 2013 in 2017. Vzorčili so širok krog tiskanih medijev, tako časopisov kot revij, še posebej pa so se osredotočili na revije za otroke in mladostnike. Tovrstne revije so v Sloveniji precej popularne, nekatere otroci prebirajo tudi v šolah in vrtcih. Obravnavali so preko 800 izdaj revij in časopisov, izdanih v letih 2013 in 2017. Vzorec je vključeval vse izvode posamezne revije v letu, pri časopisih pa so s sistematičnim pristopom izbrali reprezentativen vzorec izdaj. Za razlikovanje med bolj in manj zdravimi živili so uporabili posebno metodo - model, ki ga je za ta namen pripravila Svetovna zdravstvena organizacija, in se v Sloveniji že uporablja za omejevanje oglaševanja živil na televiziji v času otroškega programa. Ugotovili so, da se je v splošnem obseg oglaševanja živil precej povečal, medtem ko so v otroških in mladinskih revijah opazili precej manj oglaševanja živil. Ostaja pa zelo zaskrbljujoč podatek, da so med tako oglaševanimi živili v revijah za otroke in mladostnike skoraj izključno živila z manj ugodno prehransko sestavo, predvsem sladkarije. V letu 2017 je nasprotno z letom 2013, sicer bila opazna manjša prisotnost različnih oglaševalskih tehnik, kjer je oglaševanje prehranskih izdelkov vključeno v različne zabavne vsebine in igre, ki jim otroci namenjajo več pozornosti. Tovrstno oglaševanje je kritično predvsem za mlajše otroke, ki ne ločijo med oglaševalskimi in uredniškimi vsebinami. V časopisih in revijah, namenjenih odrasli populaciji, so ugotovili precejšen porast števila oglasov, prevladuje oglaševanje prehranskih dopolnil. Opazili so tudi zanimiv trend, da se je namesto brezalkoholnih pijač okrepilo oglaševanje sadnih sokov.
Rezultati kažejo, da je na področju oglaševanja živil še zelo veliko možnosti za izboljšanje, predvsem pri oglaševanju živil z ugodnejšo hranilno sestavo. Med najbolj pogosto oglaševanimi živili so namreč izdelki z visoko vsebnostjo sladkorja ali drugih snovi, ki jih v prehrani želimo omejevati. Na področju izboljševanja prehrane in javnega zdravja se v Sloveniji odvija vrsta aktivnosti, nekatere so usmerjene v zmanjševanje vnosa sladkorja pri skupinah prebivalcev, kjer to predstavlja problem. Dr. Katja Povhe Jemec, iz Ministrstva za zdravje, je povedala: »Leta 2015 se je na ravni Evropske unije pokazala skupna potreba po ukrepanju na področju zmanjševanja sladkorja v živilih. Oblikovala se je jasna podpora in zaveza držav za skupno ukrepanje, tudi za zmanjšanje prostih sladkorjev v hrani. Skupna prizadevanja vodijo k 10-odstotnem zmanjšanju dodanih sladkorjev v predelani hrani do leta 2020 glede na osnovo iz leta 2015. Tej usmeritvi, s sprejetjem Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, sledimo tudi v Sloveniji. Z izvajanjem akcijskega načrta Ministrstvo za zdravje sodeluje z mnogimi deležniki, nevladnimi organizacijami in gospodarskimi združenji ter s sofinanciranjem programov spodbuja izboljševanje sestave živil v smeri večanja ponudbe živil z ugodnejšo prehransko sestavo. Ob tem pa ministrstvo podpira tudi neodvisno spremljanje podatkov, pomembnih za politične odločitve na tem področju.«
Vir: Prehrana.si