Statistični urad Republike Slovenije je letos izdal publikacijo, ki se posveča sestavi gospodinjstev. Ugotovitve ne kažejo pretiranih odstopanj v primerjavi s tujino, saj je tudi pri nas opazen velik porast števila enočlanskih gospodinjstev, ki pa ga v publikaciji večinoma pripisujejo staranju prebivalstva, saj kot tipično predstavnico enočlanskih gospodinjstev navajajo 78-letno ovdovelo žensko. V primerjavi s popisom prebivalstva leta 2002 se je delež enočlanskih gospodinjstev povečal za skoraj 21,9 odstotnih točk na 32,6 odstotka leta 2015, pri čemer se je, zanimivo, delež v primerjavi z letom 2011 znižal za 0,2 odstotka. Skratka, tretjina gospodinjstev v Sloveniji naj bi bila enočlanskih. Če bi se zanašali zgolj na gole statistične podatke, bi lahko posplošili, da Slovenija postaja dežela samskih.

V časniku Delo so izvedli raziskavo, kjer so se skušali izogniti metodološkim preprekam, saj pod samske v uradnih statistikah štejejo tudi ovdoveli in razvezani. V raziskavi »Ljubezen v Sloveniji« časnik potrjuje trend, ki je opazen v tujini. Formalno je samskih vedno več, a ugotovitve raziskave kažejo, da zato, ker niso bili nikoli poročeni. Dejansko stanje je torej nekoliko drugačno, saj se posamezniki pogosteje odločajo za življenje v neformalnih partnerskih odnosih. To preprosto povedano pomeni, da so statistično zabeleženi kot samski, čeprav v resnici niso. Bolj kot številke v primeru Slovenije izstopa nekaj drugega. Sociologinja dr. Mirjana Ule v članku opozarja na spremembo v prehodu v družinsko življenje. Če je še v devetdesetih letih v Sloveniji veljal prehod iz izobraževalnega v delovni proces in prehod v družinsko življenje za sorazmerno netežavnega, se je po letu 2000 izkazal za precej bolj problematičnega in predvsem dolgotrajnejšega. Ljudje so postali prezasedeni z iskanjem zaposlitve, kar je potratno tako s stališča porabe energije kot tudi časa. Uletova navaja tako imenovani »slovenski model« prehoda v družinsko življenje, ki je mešanica med sredozemskim, kjer mladi dlje časa živijo pri starših in nato takoj vstopijo v zakonsko skupnost, in severnoevropskim, kjer se mladi takoj odselijo od staršev in pozno vstopijo v partnersko ali družinsko življenje, vmes pa živijo samsko življenje. Slovenski model pa gre po navedbah Uletove takole: mladi »po sredozemsko« dolgo živijo pri starših, sledi samsko življenje, nato pa se »zresnijo« oziroma postanejo zreli in zahtevni, saj po 30. ali 35. letu starosti premišljeno izbirajo partnerja, kar pomeni, da je prehod v partnersko življenje vse težji.

Samski kot tržna niša

Ker pa se danes pri tistih, ki imajo delo, delovnik podaljšuje, se je na prehodu iz izvorne v lastno družino vzpostavil prostor »deljenih življenj«, kajti gre za odgovorne odrasle na delu, ki pa v zasebnem življenju eksperimentirajo z življenjem, zasebnost pa jim pomeni oddih od zaposlitve, pojav opisuje Uletova. Tudi zaradi teh specifičnih značilnosti v Sloveniji samski ljudje postajajo vse bolj privlačna ciljna skupina za oglaševalce, v največji meri zaradi svoje kupne moči in naklonjenosti preizkušanju novega in trendovskega. To tržno nišo sta prepoznala in v posel spremenila ustanovitelj portala ona-on.com Luka Kogovšek in ustanoviteljica in direktorica Dogodkov za samske Nina Slapnik. Zmenkarije preko spleta na portalu oziroma udeležbo na Dogodkih za samske imata za optimizacijo časa in naložbo vase, predvsem pa gre po njunem za enega izmed učinkovitih načinov spoznavanja ljudi, ki je v hitrem tempu življenja vedno večji izziv.

Zmenek, kot da bi mignil s prstom

»Na ona-on.com je opazno predvsem, da so se ljudje zelo sprostili glede uporabe interneta za spoznavanje,« spremembe na portalu zaznava Kogovšek, ki v portalu vidi priročno in najhitrejšo pot do kakovostnih zmenkov v živo, kjer gre potem »vse po starem«.

Z razvojem tehnologije so se razvijale tudi spletne zmenkarije, ki so začele dobivati drugačno obliko. Trenutno najbolj priljubljena med spletnimi zmenkarijami je aplikacija Tinder, ki je po mnenju mnogih svet zmenkarij postavila na glavo in jih še pospešila s svojo funkcijo všečkanja. Aplikacija je večjo pozornost uspela pritegniti po zaslugi športnikov, ki so jo uporabljali za kratkočasenje med bivanjem v olimpijski vasi na olimpijskih igrah v Sočiju in Riu. Direktor in ustanovitelj Tinderja Sean Rad je na svojem predavanju na konferenci Web Summit v Dublinu dejal, da 80 odstotkov uporabnikov Tinderja v resnici išče dolgotrajno zvezo in ne (le) kratkotrajnih avantur. »Iznašli smo najbolj učinkovit način spoznavanja novih ljudi,« je povedal Rad, ki mu mnogi mediji očitajo, da ima Tinder veliko zaslug za porast spolno prenosljivih bolezni.

Tako Slapnikova kot tudi Kogovšek v Tinderju ne vidita tekmeca. Natančneje, v uporabnikih Tinderja ne vidita istih ciljnih skupin. »Ona-on.com je osredotočen na iskanje pravega partnerja, torej resne zvezo in partnerstva, s čimer privablja predvsem ljudi z resnimi nameni nekje od 25. leta dalje. Teh je v Sloveniji tudi daleč največ, trenutno beležimo blizu 160 tisoč uporabnikov, med katerimi jih je več kot 70 tisoč mesečno aktivnih,« pojasnjuje Kogovšek.

Vir: marketingmagazin.si