Obrekovanje kot najbolj neproduktivna oblika komunikacije na delovnem mestu
15. mar 2019 | Uredništvo
Pravi voditelji ne obrekujejo in ne širijo tračev o drugih, predvsem pa tračev ne dopuščajo. Ko dopustite, da trači okužijo celoten kolektiv in postanejo trendovska pisarniška zabava, ste na dobri poti, da boste uničili zaupanje med zaposlenimi in vodstvom, spodkopali uspešnost celotnega kolektiva, predvsem pa izgubili zdravo kulturo podjetja. Če ste voditelj, ki redno obrekuje zato, da bi se zaposlenim prikupil ali celo z njimi manipuliral, vam iskreno rečeno verjetno manjka prava integriteta za vodenje podjetja, poroča Petra Krulc v svoji kolumni.
Virusno obrekovanje
Se vam zdi, da v vašem kolektivu tega virusa nimate? Verjemite, zagotovo se motite. V manjših razsežnostih obstaja v prav vsakem kolektivu. Tudi v tistih malo manjših. Le da ga je v manjšem podjetju lažje obvladovati. Dovolj je en sam motiviran posameznik in že ste na poti do karantene. Trač navadno začne nekdo v kolektivu, ki govori z nekom o nekom tretjem, sogovornik pa ni ne del rešitve niti problema. Cilj je seveda omajati verodostojnost posameznika, ki je tarča ogovarjanj. Vse skupaj pa na žalost zelo hitro postane hudo nalezljivo. Vodilni obrekovalci navadno lansirajo govorice tistim, malo bolj labilnim v kolektivu, ki se bojijo za svoj status ali pa jih je strah, da bodo tarča tračev postali tudi sami. Seveda obstajajo tudi trači, ki so popolnoma nedolžni, saj služijo kot razvedrilo ali kratkočasenje zaposlenih, tisti, ki jih lansira, pa nima slabega namena nekoga blatiti ali mu omajati verodostojnosti. Med nedolžnim in slabonamernim tračem pa je na žalost tanka linija, zato bodite pozorni, da stvari ne uidejo iz nadzora, saj lahko nehote nekoga prizadanete in o osebi ustvarite lažen vtis.
Strahopetci obrekujejo druge, pogumni raje govorijo o idejah in rešitvah
Ko se znajdete v debati, ki vodi v slabonamerno obrekovanje tretje osebe na delovnem mestu, se spomnite, da to počno le strahopetni posamezniki. To pa velja tudi za priljubljeno ogovarjanje vodstva. Pogumni raje govorijo o idejah in rešitvah, s problemi ali ovirami pa se iskreno soočijo. Če imate težave ali nesoglasje z nekom, namenite tej osebi spoštovanje in se z njim ali njo soočite sami. Tudi če gre za nadrejenega. Le tako lahko namreč rešite problem, hkrati pa ohranite lastno integriteto. Zagotovo v večini primerov problem nikakor nima teže slona in sogovornik vam bo hvaležen. Če ste bolj zadržani in za soočenje potrebujete nasvet tretje osebe, bodite previdni, pri kom iščete nasvet in poskušajte obdržati anonimnost nasprotnika, da mu ne omajate verodostojnosti značaja. Ljudje, ki navadno širijo nepotrebne govorice, so negotovi amaterji, ki nažirajo kulturo vašega kolektiva. Kadar jih zalotite pri delu, jih raje kot da sodelujete, soočite z dejstvom, da ogovarjanje ni vaš šport. Počutili se bodo razkrite in se povlekli nazaj. Predvsem pa jim svetujte, naj se s tretjo osebo (tarčo trača) raje soočijo sami.
Zakaj tako zelo ljubimo trače?
Že naši predniki so verjetno stali nad sveže ulovljenim plenom in ogovarjali nekoga tretjega, ki se pri lovu ni odrezal. Antropologi verjamejo, da je bilo v človeški zgodovini obrekovanje način povezovanja z drugimi in včasih tudi orodje za izolacijo tistih, ki niso bili enakega mnenja kot drugi v skupini. Prav tako je obrekovanje služilo kot orodje za izključitev tekmecev. In tako je še danes. Ljudje imamo močno voljo, da stalno brskamo po življenjih drugih, smo radovedni in najraje bi vedeli vse o drugih. Prav zato so resničnostni šovi tako priljubljeni, družbena omrežja pa rastejo, in ne obratno. Ženske in moški obrekujemo drugače. Ženske najraje obrekujemo ženske in smo pri tem zelo osebne. Moški pa so prepričani, da obrekujejo le ženske in svoja obrekovanja obravnavajo kot »small talk«. Za razliko od žensk moški navadno obrekujejo na področju statusa.
Življenjsko dejstvo je torej, da dokler bodo obstajale skupine ljudi, bodo obstajali tudi trači in v večini primerov ni nujno, da so usodni. Vendar pisarniško obrekovanje navadno ni nedolžno. Nenadzorovano obrekovanje na delovnem mestu ustvarja nepotrebne napetosti, neposredne konflikte in kulturo dvomov, ki ne vodijo v nič dobrega.
Vir: Kolumna Petre Krulc, marketingmagazin.si