post-image
Okoljevarstvo

Tedensko pojemo eno plastično kreditno kartico

13. jun 2019 | Uredništvo

Glede na nove raziskave vsaka oseba tedensko vnese v svoje telo okrog 2000 delcev plastike, kar na mesečni ravno znaša 21 gramov in na letni 250 gramov

 

 

 

 

 

Nedavne raziskave kažejo veliko verjetnost, da na tedenski ravni v svoj organizem vnesemo v povprečju pet gramov plastike, kar je proporcionalno količini ene kreditne kartice.
Dalbergova analiza, izvedena na avstralski univerzi v Newcastlu, navaja da vsaka oseba tedensko vnese v svoje telo okrog 2000 koščkov plastike. Na mesečni ravni to pomeni 21 gramov, na letni pa 250 gramov.

 

 

Generalni direktor WWF-a International Marco Lambertini sporoča: „To odkritje bi moralo prebuditi vlade in jih spodbuditi k ukrepanju. Plastika nima negativnega vpliva samo na oceane, vodne tokove in morsko življenje, ampak tudi na vse nas. Nujno je potrebno začeti delovati na globalni ravni in takoj začeti reševati nastalo krizo.“

 „Medtem, ko raziskave raziskujejo morebitne negativne učinke na zdravje ljudi, je povsem jasno, da je to svetovni problem, ki se ga lahko reši le na način, da ga naslavljamo pri izvoru nastajanja plastičnih odpadkov. Če v naših telesih nočemo plastike, moramo preprečiti nastajanje milijonov ton plastičnih odpadkov, ki končajo v naravi. Da bi se spopadli s plastično krizo nujno potrebujemo ukrepanje na ravni vlad, podjetij in potrošnikov, in globalni sporazum z globalnimi cilji, za reševanja onesnaženja s plastiko,“ je nadaljeval Lambertini. 

Največji vir plastike, ki ga vnesemo v telo, je po vsem svetu voda - tako stekleničena kot tista iz pipe - pri čemer so velike regionalne razlike, z dvakratnikom delcev v ZDA in Indiji kot v vodi v Evropi in Indoneziji. Prehranski izdelki z največjo stopnjo plastičnih delcev so školjke, sol in pivo. Rezultati kažejo, da je problem onesnaženja s plastiko univerzalen in neposredno vpliva na ljudi, zaradi česar je še huje, da vlade ne zagotavljajo ustreznih rešitev za preprečevanje vstopa plastike v okolje in prehransko verigo.

Uživanje plastike je samo eden od mnogih problemov plastične krize. Predstavlja veliko nevarnost za divje živali zaradi vmešavanja v odpadke in uničevanja habitatov. Poleg tega ima plastično onesnaženje tudi ekonomske posledice, z letnim vplivom na morsko gospodarstvo, katere program Združenih narodov za okolje-UNEP ocenjuje na višino 8 milijard USD.

Več o kompaniji „Plastična dieta“ najdete na http://www.wwfadria.org/ne_plastici/.

 

Vir: WWF Adria

 

Sorodne novice

post-image

Uporabni nasveti

Kaj lahko poleti naredite za boljšo službo jeseni?

16. jul 2019 | Uredništvo

Poletje je marsikaj. Dopust, pikniki, druženje. Ponuja pa tudi, ravno zaradi naštetega, premislek o kariernem uspehu. Zakaj? Ker se delovni proces vmes nekoliko upočasni, začne se čas dopustov in v...