Eva Petrič pripada mlajši generaciji umetnikov. Šolala se je v New Yorku in na Dunaju, ki sta poleg Ljubljane njeni mesti, kjer deluje. Tako je dve svoji čipkasti instalaciji že postavila v cerkvah na Dunaju in v New Yorku. Čipka jo zanima že precej časa. Piransko instalacijo v obliki velikega čipkastega kroga, ki simbolizira zemljo, je navdahnil prostor, pojasni in pravi

"Za ta prostor, na tej razstavi v Piranu, me je fascinirala ta cerkvica in njeno ime Marija Zdravja. Želela sem razmišljati univerzalno, od česa je zdravje odvisno in zrak se mi je zdel zelo bazična zadeva. Zrak pripada vsem nam in je nujnost za življenje."

Od tod naslov »diham-tonem« in postavitev, sestavljena iz čipkastega asemblaža nekakšnih molekul, kot pove Petričeva, in posameznih prtičev, ki visijo s stropa, ter treh steklenic z napisi njenih krajev - Ljubljane, Dunaja in New Yorka. Vse skupaj podpre še z zvokom, v katerem slišimo dihanje in posamične besede. Zvok je skoraj nuja in nekakšen pandan, pravi umetnica in doda

"Čipke so same po sebi zelo estetske, ponazarjajo nekaj lepega, krhkega. Zvok pa ponazarja, kako je težko dihati, ko ni dovolj zraka in da kot neko protiutež estetiki."

Na otvoritvi se je Eva Petrič publiki oddolžila še s kratkim performansom, v katerem je svoje delo pospremila z besedami in gibi. Postavitev bo na ogled do konca avgusta v cerkvi na piranski punti.

Vir: rtvslo.si