Država je Skupnosti po letu 1945 nacionalizirala, po sprejetju Zakona o ponovni vzpostavitvi Agrarnih skupnosti  pa so Skupnosti svojo zemljo dobile nazaj. A težava je v tem, da se sedaj članstvo v skupnosti veže na zakonite dediče nekdanjih članov skupnosti. Ti pa so pogosto razseljeni po svetu, brez njih pa spremembe niso mogoče.

Kako to zgleda v praksi so povedali Členi skupnosti iz Dolenje Vasi pri Senožečah, kjer se je gradnja vetrne elektranre ustavila, ker investitor ne more graditi brez soglasja vseh članov skupnosti. Zato nameravajo skupaj s poslancema Državnega Zbora Marijanom Križmanom in Luko Jurijem predlagati spremembo, po kateri bi za odločanje zadostovala 80 odstotna večina.

Da to ni prava rešitev je menil Marijan Starc iz Črnega Kala, kjer se že leta bojujejo s Cestnim podjetjem Koper, ki upravlja s Kamnolomom na njihovi zemlji, pri tem pa jim ne plačuje niti evra odškodnine. Starc je dejal, da je bistvo problema ravno v določbah, ki pravico do dedovanja člansktva določa po dednem pravu.

Pritrdil mu je tudi Silvester Metlika iz Boljunca. V Italiji zakonodaja omogoča, da se dedovanja urejajo znotraj same skupnosti. Poudaril je še, da take rešitve lahko vodijo v postopno odprodajo najbolj aktrktivnih zemljišč tujcem.

Poslanca bosta predlagane spremembe skupaj s predstavniki Ministrstva za kmetisjtvo preučila in oblikovala v nov predlog za spremembo.

Agrarne skupnosti so danes drugi največji lastnik zamljišč, za Skladom RS za kmetijska zemljišča. Njihova zgodovina pa sega v davno leto 1848 , ko je cesar Franc Jožef z Zemljiško odvezo zemljo dodelil tistim, ki so jo obdelovali. Tako so Slovenske družine po vaseh postale lastnice velikih pašnikov in gozdov, ki so jih redko prodajali in odtujevali, saj so jih potrebovali za preživetje. Pravico do dedovanja je imel le član skupnosti, ki je ostal na hišni številki.