Vandalizem ni novodoben pojav, prav tako ne grafitiranje razno raznih površin, ki dajejo umetnikom možnosti za izražanje notranjih čustev. Pred tovrstnimi umetniškimi hobiji ni zavarovan nihče. Niti zavarovana območja ne. Upravljalce Krajinskega parka Strunjan so že nekaj časa motili predvsem barvni grafiti, ki so se v zadnjih dveh letih, odkar bdijo nad začšito strunjanskega bisera, začeli množiti po zaščitenih skalah.

Projekt uničevanja grafitov je bil  tehnično zapleten, zaradi nedostopnosti z obale so morali podvig izvesti z morja, s posebno ladjo, ki so jim jo prijazno posodili pri Službi za varovanje obalnega morja (SVOM). Z denarjem in logistiko pa sta jim pomagali tudi Luka Koper in Splošna plovbe.

In zakaj so se sploh odločili za, vsaj na videz, tako zelo rahločuten projekt? Kot nam je povedal Dejan Puterle z Javnega zavoda Krajinski park Strunjan, predvsem zaradi tega, ker plasti apnenca, ki so nastale z usedanjem apnenčastih hišic foraminifer in kot fosilni ostanki predstavljajo Bele skale kot površinsko geomorfološko naravno vrednoto državnega pomena in eno od dvanajstih naravnih vrednot znotraj Krajinskega parka Strunjan.

Sicer pa kot pravi dejan Puterle imajo poleg težav z grafitiranjem tudi več težav z vandalskimi napadi na označevalne table ter preiranjem odmetavanjem vsega kar pade iz žepov ali nahrbtnikov, poleg tega pa se najde še kakšen ribič, ki si hoče v rezervatu ujet kaj za pod zob, pred dvemi leti pa je bil tudi odmeven primer, ko je nek krivolovec ustrelil čapljo sredi parka.

“Glede na to, da obalo v parku večinoma obiskujejo kopalci in sprehajalci, ki želijo del časa preživeti v neokrnjeni naravi, upamo, da tovrstne akcije ne bodo več potrebne. Stanje v parku je med drugim močno odvisno tudi od ozaveščenosti obiskovalcev, njihovega vedenja v parku in nenazadnje tudi tega, da sami opozorijo očitne kršitelje varstvenih režimov,” apelira na vse, ki zaidejo v strunjanski park  Dejan Puterle.