Zaščitena avtohtona čebela

Na ozemlju Slovenije domuje siva čebelja rasa imenovana tudi kranjska čebela, ki slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem smislu za orientacijo. Skozi tisočletja, se je kranjska čebela prilagajala na to območje in se specializirala predvsem za odkrivanje in nabiranje mane na smreki in jelki, pri čemer prekaša ostale rase. Zaradi čebeljih dobrih lastnosti, so proti koncu 19. stoletja pričeli z živahno trgovino z živimi kranjskimi čebelami, Slovenija pa je postala prva "država", ki je svojo avtohtono čebelo zaščitila pri evropski čebelarski zvezi, kar pomeni, da se pri nas ne sme gojiti čebel drugih ras.

Nerazložena izginotja

A tej damski čebeli, kot jo poimenujejo nekateri čebelarji, pretijo težave. Poleg namenskih pobojev škododelcev, se že nekaj let dogaja, da čebele izginjajo. Znanstveniki si sicer še niso edini glede razloga za to, a kot eno od možnosti navajajo tudi dejstvo, da se je na našem področju povečalo število radijskih oddajnikov, ki lahko zmedejo čebele, te pa ne najdejo poti nazaj v čebelnjak. Posledice so zaenkrat še neizmerljive. Po eni strani naj bi imelo izginotje čebel za človeštvo uničujoč učinek, skoraj dve tretjini naše prehrane naj bi bilo po nekaterih ocenah (s katerimi se biologi ne strinjajo) posredno ali neposredno odvisno od dela čebel. Temu z angleškim izrazom pravimo Colony Collapse Disorder.

Prepoved uporabe nekaterih snovi

Druga velika težava so snovi, v katere nekatera podjetja namakajo koruzna semena pred sejanjem, ta snov pa čebele pahne v smrt. Prav zato je ministrstvo za kmetijstvo objavilo odredbo o prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev poncho FS 600 rdeč, cruiser 350 FS in cruiser 70 WS. Odredba prepoveduje tudi uporabo biscaya in fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivne snovi klotiniadin, imidakloprid in riametoksam na semenu koruze in oljne ogrščice.

Težave lahko nastanejo zaradi škropljenja oljk

Zanimalo nas je, če se obalni čebelarji ukvarjajo s podobnimi težavami, kot njihovi kolegi drugod po Sloveniji. Predsednik obalnega čebelarskega društva Koper, Darko Kozlovič pravi, da „množičnih smrti čebel letos ni, to pa zato, ker na Obali ni velikih koruznih nasadov,“ hkrati pa opozarja, da lahko do smrti čebel pride v obdobju škropljenja oljk, „če bodo kmetje nevestni in bodo svoje oljke škropili s čebelam škodljivimi sredstvi.“

Ilegalni obiralci medu

Prav tako pa so rešili težave s čebelarji na črno, ki so jim pred leti predstavljali velike težave. „Tako kot ostale živali, imajo čebele svoje bolezni. Če čebele niso veterinarsko preverjene oz. nimajo veterinarskega spričevala in posledično prenašajo bolezni, lahko pride do množičnih poginov,“ še dodaja Kozlovič. Nelegalne obiralce medu so pred nekaj dnevi zatrli s pomočjo inšpekcijskih služb.

Zavajajoče informacije

Razširile so se tudi govorice, da so čebelarji sami krivi, da odpornost čebel ni takšna, kot je bila pred leti, saj njihov med zamenjujejo s sladkorno raztopino. „Čebele ne bi mogle preživeti zime na temnem gozdnem medu. Ravno zato pred zimo zamenjamo med za sladkorno raztopino,“ pravi Kozlovič, ki motnje ob čebeljem zaužitju dotičnega medu primerja z diarejo.