Organizator Mestna knjižnica Izola - Borza znanja Izola se je letos že drugič zapored predstavila na sejmu znanja na Lonki v Izoli. Sejem znanja je izobraževalno ustvarjalni dogodek, na katerem se širši javnosti predstavijo člani borz znanja iz cele Slovenije. Moto članov je: "Dajem znanje za znanje"  in ker organizacija združuje svoje člane že od leta 1998 se je v naboru znanj in veščin nabralo veliko število, tudi nekaterih precej eksotičnih in posebnih.

Borza znanja ali vsak lahko koga kaj nauči

Menjava znanja, spretnosti in veščin v praksi poteka po načelu brezplačnega posredovanja ali z menjavo znanja za znanje, spretnosti za drugo spretnost, informacije za drugo informacijo. Ali kot sta dejala Jan in Darja z izolske Borze znanja, "Tako uresničujemo misel, da vsak lahko koga kaj nauči. Vsakdo, ki ponuja ali išče neko znanje ali informacijo, se vpiše v bazo podatkov katerekoli slovenske Borze znanja. To lahko stori osebno tako, da nas obišče, pokliče po telefonu ali pa izpolni prijavnico na spletni strani."

Dj, energijske tehnike in zdrava hrana

Tokrat se je v Izoli predstavilo 10 ponudnikov svojega znanja iz cele Slovenije. Ves čas smo spremljali glasbo didžeja Damaca, že po pozdravnem govoru izolskega župana Igorja Kolenca, Marine Hrs iz izolske knjižnice (MKI) in Simone Šinko pa nam je skupina pod vodstvom Letizie Fortin predstavila energijske tehnike z vadbo na prostem. Zdravega prehranjevanja sta nas podučili Emilija Pavlič z istrsko kuhinjo, ki kot sama trdi "košta malo nič in je zdrava" in Vesna Boroja, ki prisega na presno hrano z dodatki super živil v obliki raznih energijskih praškov konoplje, himalajske soli in alg.

Kuštranke in istrska pastirska piščalka

Jana Peric, Leonida Pavič in Marina Benčič iz Društva Solinar iz Pirana so se predstavile z akvareli, oljem na platnu in keramiko. Vse izdelke ljubiteljsko izdelujejo same. Mojca Bartolič je delila znanje izdelovanja punčk iz cunj, t.i. kuštrank, narejenih iz odsluženih kosov perila, majic, zaves, rjuh. Posebnost izdelave takih punčk je v tem, da niso šivane in kot avtorica pravi, zanje kupi samo lase, vse ostale materiale dobi doma. Sara Vuk iz Nove Gorice je pokazala izdelavo prtičkov s potiskom z modelčki iz krompirja, Ana Breznik iz Maribora je pokazala kako se gravira na steklo, Tanja Čotar pa namizne dekoracije iz žičk in kristalov. Martina Martinuč se ukvarja z slikanjem na steklo, Marino Kranjac pa je prikazal izdelavo istrske pastirske piščalke iz trstike.

Od fotografije do šloganja iz ciganskih in tarot kart

Drugih uporabnih znanj so nas naučili Tomaž Penko - digitalne fotografije in Robert Vratović - prvih akordov na kitaro. Vse o potapljaški opremi in tehnikah potapljanja smo lahko izvedeli od Stanislava Žlofa, predstavnika potapljačev iz Žalca. Sam se ljubiteljsko potaplja že 20 let in svoje znanje in izkušnje želi deliti z vsemi, ki bi jih utegnil tak šport zanimati.

Med bolj eksotičnimi znanji in veščinami pa je bila skupina plesalcev borilne veščine capoeira. Predstavili so se z tehniko borbe in z glasbili, tipičnimi za to zvrst športne vadbe. Umetnosti pripovedovanja pravljic za velike in male nam je bila pripravljena razkriti Mateja Reba, veliko zanimanja predvsem pri ženskem delu obiskovalcev pa je bila deležna Irena Vratović, vedeževalka iz kart. "Rada bi podala znanje vedeževanja iz ciganskih kart tudi ostalim, ki jih to zanima. Sama vedežujem tudi iz Tarot kart, vendar je to nekoliko zahtevnejše za začetnike. S tem se ukvarjam od nekdaj, poklicno pa je tega že 7 let. Moje stranke so različnih poklicev in starosti, nekateri me obiščejo večkrat, ker verjamejo v usodo, ki nam je že ob rojstvu nekje zapisana."

Vsak je lahko zase našel delček znanja

Znanja in spretnosti ljudi so torej zelo različna, tako kot smo si različni tudi ljudje. Vsakdo je torej lahko našel tudi zase delček tistega, kar ga zanima. Namesto dolgotrajnih iskanj po literaturi in dolgoletnih slabih in neuspelih poskusov, se je včasih preprosto lažje z nekom, enostavno pogovoriti. 

Dejstvo je, da se danes človek uči od rojstva do smrti. Veliko ljudi se uči zaradi lastnega zadovoljstva, osebnostne rasti in razvoja. Delno potreba po nenehnem učenju in izobraževanju izhaja tudi iz gospodarstva samega, saj z daljšanjem delovne dobe in nenehno se spreminjajočimi pogoji dela ne dohajamo sprememb z znanjem, ki smo ga pridobili z šolanjem pred nekaj desetletji.