Vsak prostor, prazna hiša, livada ali trg ima svojo mikrovsebino v obliki manjših in večjih performansev. Pesniki recitirajo in pripovedujejo zgodbe z majhnimi teatralnimi predstavami, centralne predstave o istrskih zgodbah in legendah pa se dogajajo na glavnem odru, na odprtem. Festival je še posebej zanimiv za otroke, ki se lahko vključijo v najrazličnejše delavnice in tako tudi sami sodelujejo v samih predstavah.

Promocija Istre

Cilj festivala je, kot pravijo organizatorji, promocija kulturno umetniške ponudbe v Istri, oživljanje samega mesteca Pićan in nasploh tega celega predela Istre. Na takšen način, lahko obiskovalci marsikaj izvejo o sami Istri, njenih običajih, legendah, mitih in se zraven še dobro zabavljajo. Poleg osvajanja znanja o Istri in zabave, se na vsakem koraku prodajajo različni suvenirčki pa tudi kuha se in okuša tipična istrska hrana.

Pestra paleta performansev

Letos je bilo v programu veliko projektov, s katerimi so akterji predstavili mistično preteklost Istre. Elis Baćac je predavala o čarovnicah, lahko smo sledili zgodbi o gusarjih in kraljici Teuti, avtorja Cyborgix 4e75 sta v povezavi z glasbeniki izvedla performans na temo Kapitana Morgana in njegovega skritega zaklada, o tem kako je ogenj prišel na svet je v interaktivni zgodbi pripovedovalka Margareta Peršić kot žive lutke in akterje uporabila otroke in publiko, v predstavi Ink Pula-Po poteh glagoljašev smo lahko slišali pripoved o Humu, Filip Mrvelj, slikar, ki slika s kredami in slikarskih pastelih po ulicah, pa je svoje umetnine slikal po spranem istrskem kamnu.

Gusarji so kradli obiskovalce

Najbolj odmeven performans je bil o Kapitanu Morganu in njegovih gusarjih,saj so lahko obiskovalci občutili surovost kapetana Morgana kar na svoji koži.  Gusarji so obiskovalce napadali in kradli v mračnih uličicah staregfa mesta, kjer tega sploh niso pričakovali, pokradene stvari pa se je kasneje dalo dobiti nazaj v Info centru. Kradli so verižice, prstane, fotoaparate, telefone, dokumente.

Slovenski Kelti

Na festivalu je bilo moč opaziti tudi člane avstrijske keltske skupine Boii Pannonia, ki zmeraj radi obiščejo ta festival. »V Sloveniji je malo takih prireditev, zato pogosto zahajamo v tujino. Doma imamo trenutno samo eno keltsko skupino, ki odhaja na podobne prireditve a je trenutno velik del te skupine na Češkem, kjer se dogaja festival podoben temu. V Pićan sem zato prišel s člani italijanske in avstrijske skupine, saj smo med sabo zelo povezani in zmeraj v toku dogajanja, seveda kolikor nam to dovoljuje budžet,« je povedal član slovenske keltske skupine Jože. Svoja oblačila in najrazličnejše dodatke kot so kape, pasovi, ščiti in podobno, si ponavadi dajo izdelati pri poklicnih zgodovinskih replikantih v tujini, ki izdelujejo nekatere tipične keltske predmete.

7 kilogramski meč

Z Jožetom je na ta festival prišel še član italijanske skupine, ki je bil oblečen v viteza. Povedal je, da oprema, ki jo ima na sebi ni lahka: »Ščit je težak 7 kilogramov, čelada ima okrog dve kili, meč pa tudi do kilograma in pol. Vendar tega ne nosimo vsak dan zato se potrudimo in zdržimo, kadar so take prireditve,« je povedal italijanski keltski vitez.