Oglasile se niso edino politične stranke. Nekoliko čudno, da nima na to temo nihče nič za povedati, ker se ponavadi oglašajo za bistveno bolj bizarne stvari.

Zato pa se verjetno še bodo, ko bo nekdo zaslutil priložnost. Se je pa v odmevih na zgodbo ponovno oglasila policija, ki bo zdaj, leta 2011, morda zaprosila italijanske kolege za sodelovanje in izmenjavo informacij.

"Navedbe so precej splošne, brez kakršnihkoli podlag, slovenska policija pa za kakršnokoli konkretno kriminalistično preiskavo potrebuje konkretne razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje," je za TV Slovenija povedal tiskovni predstavnik slovenske policije. Drago Menegalija. Slovenska policija za zdaj ne bo sprožila konkretne preiskave, ne izključuje pa možnosti, da bodo italijanske kolege zaprosili za sodelovanje in izmenjavo informacij.

Zgodba  bo imela vseeno bistveno večje razsežnosti, kot je kazalo na prvi pogled. Po uradni dolžnosti se je z javnim pismom časopisu La Reppublica, v kaaterem je famozni italijanski pisatelj mafisjkih kriminalk Roberto Saviano objavil serijo treh nadaljevanj zgodb mafijskega skesanca Maurizia Prestierija, oglasil slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič.

Mirošič je v pismu italijanski javnosti zapisal tudi to, da bi »zaradi obtožb brez dokazov, objavljenih v La Repubblici na račun Slovenije, lahko protestiral, a se mi zdi, da sta mafijski skesanec, ki naj bi imel na vesti trideset umorov, in avtor prispevka spregledala, da je dejanski »raj« za mafijo mogoče v kaki drugi državi. Sicer bi svoja mnenja in trditve ter zapise podkrepila z dokazi.«

Sicer pa Mirošič na prvo branje deluje kar malce užaljeno, zato pa v pismu citira tudi podatke, ki so jih objavili slovenski policisti. Italijanskim bralcem slovenski veleposlanik piše, da je natančno prebral členek v katerem so navedene tudi hude obtožbe, ki se nanašajo na Slovenijo in da so v objavljenem pogovoru navedene trditve o Sloveniji kot o državi brezpravja in korupcije, da pa teh trditev ne italijanski mafijski skesanec, ne avtor članka nista dopolnila z dokazi in da je zgodba brez dejstev in brez časovnih okvirov.

»Slovenija ni od Italije nikoli prejela obvestila, da išče Maurizia Prestieri oz. Paola Di Lauro zaradi kriminalnih dejanj, zaradi česar njuno obiskovanje Slovenije ni bilo nezakonito,« je napisal Mirošič in povedal tudi da  bi Slovenska policija bi v primeru razpisa tiralice tujega varnostnega organa zoper takšne osebe ukrepala.

Slovenija je po njegovem pravna država, ki je sprejela vso potrebno zakonodajo na področju boja proti organiziranemu kriminalu in preprečevanju korupcije, v obmejni kontroli in nadzoru pa tudi zelo dobro sodeluje z italijanskimi pristojnimi organi. Slovenija je, kot prepričuje bralce tudi varna država, obremenjenost  skriminalom pa majhna, o čemer se lahko prepriča vsak novinar preko interneta in tudi vsak turist, ki obišče Slovenijo.

»Gostov iz sosednje Italije je vsako leto več, kar nas še posebej veseli. Tudi gospod Saviano bo dobrodošel v Sloveniji,« je italijanskim bralcem časopisov napisal slovenski veleposlanik.

Objavljamo pa še intervju, ki ga je z avtorjem članka Grand Hotel Comorra, Robertom Savianijem, ekskluzivno za TV Slovenija naredila dopisnica iz Rima, Mojca Širok in ki bo verjetno postal podlaga za to, da se bo v čuteči Sloveniji o pričevanju skesanca Maurizia Prestierija govorilo še več, saj ta pravi, da je nemogoče, da slovenski represivni organi ne bo vedeli, da se na njihovem ozemlju devet mesecev nahaja uprava italijanske mafije.   

Govoriva torej o tem, da naj bi med letoma 2005 in 2007 člani klanov iz Secondigliana bivali v Sloveniji?
Seveda, kajti mafijska vojna se je začela leta 2004. Sicer vojna še ni povsem končana, a so se glavni pokoli končali v letih 2006 in 2007. To je torej obdobje, ko je Slovenija zanje, kot pravijo, območje, kjer je lahko bivati.

 Kaj natančno ti je o tem povedal?
Pripovedoval mi je, da so v Sloveniji živeli tudi po devet mesecev skupaj, sploh se niso vračali v Neapelj. Slovenijo so imeli za neke vrste štab, iz katerega so upravljali denar, ljudi in orožje. Kaj mislim, ko rečem orožje? To, da so ga kupovali od Srbov in Hrvatov in ga prek Slovenije vozili v Italijo.

Torej ti si prepričan, da se ne moti?
Ne verjamem, da je pomešal Slovenijo in Slovaško. Mislim, da ima vsa ta zgodba en sam cilj: da bi morali slovenski preiskovalni organi zaslišati Prestierija, da bi videli, kakšen je zares položaj. Ne dogaja se mi namreč prvič, da mi italijanski mafijci pripovedujejo o svojem delovanju v drugih državah, te države pa so potem šokirane. Zgodilo se je s Španijo, pa ne le s Španijo, tudi s Francijo, Nemčijo. Jaz ne vem, kako je s tem v Sloveniji, nisem strokovnjak za mafijo v Sloveniji, lahko pa rečem, da so te trditve precej verjetne. Poglejte, Amendolo, bossa iz Torre Annunziate, so prijeli v Sloveniji, Corteseja, člana kalabrijske mafije, ki je izvajal atentate na kalabrijske tožilce, so nedavno zasačili v Sloveniji. Ta je zanje očitno lahek teren.
 

Zakaj naj bi bila po tvojem mnenju Slovenija in njene institucije za mafijce tako lahek plen?
Iz dveh razlogov: prvi je ta, da protimafijsko delovanje tu ni močno, to se dogaja tudi v drugih državah, na primer v Angliji. Če ni protimafijske centrale, se policija odziva samo na poziv od zunaj; na primer, če neapeljska policija zahteva aretacijo, jo slovenska ali angleška izvedeta. Če pa se to ne zgodi, je težko, da se preiskava začne sama od sebe na licu mesta. In zato je tako območje mafijcem takoj bolj prijazno. To se dogaja tudi v Skandinaviji. Drugi razlog je lahkota, s katero se lahko približajo institucijam. On mi je na primer povedal, da so v Sloveniji uporabljali svoja imena, saj jih policija tam sploh ni iskala. Lahko so kupovali, kar so hoteli, imeli so že utečene kanale. To je za mafijo ključnega pomena. Slovenija je za njih območje, ki ga je lahko osvojiti. On mi je povedal, da so bili tam vsi: Kalabrijci, Casalčani, Srbi, Rusi, Turki. Povedal mi je, da grejo tu čez vsi.
 

Ne pove ti pa nobenih točnih podatkov, ne imen krajev, ne imen ljudi. Kaj torej meniš o tem, kar pravi? Mu italijanski tožilci verjamejo ali njegove izjave jemljejo z rezervo? Kakšno vrednost ima to, kar pripoveduje?
Mislim si, da gotovo niso dovolj preiskali stvari, o katerih govori. Kot da bi šli samo na hitro čeznje: devet mesecev sem bil v Sloveniji in konec. Slovenski organi so to morali vedeti. O tem ni dvoma. To pa še ne pomeni, da je vsa država to vedela. Ali da je vlada poznala podrobnosti. Lahko je del institucij sodeloval z njimi. Kajti to, kar on opisuje, je dejansko tako, kot če bi se celotna operativna centrala iz Neaplja preselila v Slovenijo. Ne govori o tem, češ, teden dni sem bil v Sloveniji, reče, devet mesecev sem preživel v Sloveniji!

Tvoj članek v rimskem dnevniku La Repubblica nima nobenih drugih virov. Kakšen je bil njegov smisel?
Smisel je ta, da opišem njegovo življenje, njegove zgodbe. Ne pa da govorim o Sloveniji, o tem ga nisem nič spraševal. Sam še vedel nisem, da obstajajo povezave med neaplejsko mafijo in Slovenijo. Smisel je verjetno tudi v tem, da odpiram oči, da slovenske oblasti o tem, kar je povedal, začnejo preiskavo. Kajti on je boss. Tu ne govorimo o nekem vojščaku ali navadnem morilcu. Maurizio Prestieri je človek, ki je skupaj s Paolom Di Laurom in klani z območja Locrija spremenil kriminalno podobo Evrope. Oni so bili tisti, ki so velika mafijska vlaganja s heroina prenesli v kokain, s čimer so Italijani pri tej trgovini postali številka ena. Ne morete ga spregledati, četudi se mogoče kje moti ali pretirava ali je pomešal kraje in datume. Nepredstavljivo je, da informacij, o katerih pripoveduje od leta 2007, še niso nikjer uporabili.