Istrska zvončnica je rastlina z vijolično-modrimi cvetovi v obliki zvončka. Pred šestimi leti je turistična skupnost občine Kršan v sodelovanju z Brunom Fadelom, odličnim poznavalcem flore in favne teh krajev, prvič organizirala dvodnevno prireditev »Dani istarskog zvončića,« z namenom, da bi ohranili oz. na nek način zaščitili to endemično cvetlico ter jo po drugi strani promovirali kot naravno in turistično znamenitost tega kraja.

Modro-vijolična fešta

Prireditev je postala tradicionalna, na njej so sodelovali šolarji, ki so se na ta način spoznavali z istrsko identiteto, brala se je poezija, kasneje pa se je prireditev še razširila z likovnimi delavnicami, delavnicami za otroke, koncerti, razstavami slik, organizirani so bili planinski pohodi na Sisol, imeli pa so celo loterijo v namen zbiranja denarja za dobrodelne namene.

Letos pa se je zgodilo to, da Združenje za mesto Plomin ni organiziralo te tradicionalne prireditve, ki jo vaščani nestrpno čakajo vsako leto, ampak so zgolj organizirali dneve zvončnice brez posebnih spremljevalnih dogodkov.

Razvaline iz vojne v Jugoslaviji?

Meščani so mi med obiskom povedali, da so zato zelo razočarani. »Naša občina Kršan bi se morala za nas bolj zavzeti, ker nam vas razpada,« je povedala ena izmed razžaloščenih, a veselih in prijaznih prebivalk tega idiličnega mesteca. »Ko pridejo sem turisti, nas včasih sprašujejo, če so te ruševine še iz časov vojne v Jugoslaviji. Ko jim razložimo, da so to ostanki še iz druge svetovne vojne pa so ponavadi rahlo presenečeni,« smeje razloži njena prijateljica.

Včasih so imeli v Plominu lekarno, trgovine, slaščičarne, caffe-bare, restavracije, sedaj pa jim je ostala samo še restavracija in frizerski salon.

Pozdrav v Slovenijo

Zakaj prireditve ni bilo jim ni znal razložiti nihče. »Upamo, da občina na nas ne bo popolnoma pozabila, saj je naše mestece res lepa turistična točka. Veliko turistov se vozi tod mimo in veliko se jih tudi ustavi. Ko smo imeli prireditev jih je bilo še več, zato res ne vemo zakaj letos niso organizirali nobenega dogodka v zvezi z zvončnico. Upamo lahko le, da naslednje leto bodo,« so še povedali nasmejani in zelo prijazni meščani, ki so obenem pozdravili vse ljubitelje zvončnic tudi na drugi strani meje.

Mestece na hribčku

Plomin ( italijansko Fianona) se je razvil na kraju starega ilirsko - rimskega naselja Flanona in leži v srednjem delu vzhodne Istre, na 148 m visokem hribčku nad Plominskim zalivom. V srednjem veku je bil kraj v lasti oglejskega patriarha, od 1420 pa v lasti Benetk. V kraju je delno ohranjen sistem fortifikacij iz 16. In 17. stoletja. Na južni fasadi romanske cerkve sv. Jurija Starog je ohranjen glagoljaški napis iz 11do 12. stoletja, ki je eden najstarejših glagoljaških spomenikov v Istri. V vasi stoji tudi župnijska cerkev postavljena leta 1474. Leta 1857 je bilo v Plominu 1184 prebivalcev, po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2001, pa jih je le še 124.