Ob obnovi pomola so načrtovalci predvidevali, da bi se ladje po koprskem zgledu nanj vezale pravokotno. A so ribiči zadeve vzeli v svoje roke in barke parkirali po starem. Ob bencinski črpalki so postavili velik ledomat, ki je prava pridobitev za ribiče. Kamnite klopce ob ladjah pa bodo bolj kot ribiči, ki imajo dovolj dela na ladjah uporabljali mimoidoči sprehajalci.

Ti si bodo lahko poleg svežega ulova lahko ogledovali tudi kamnite skulpture, delo mednarodnih kamnoseških delavnic, ki sedaj krasijo zunanjo stran pomola.

Občina Izola je za vse naložbe najela dobra dva milijona evrov kratkoročnega kredita, ki ga bodo morali v kratkem vrniti, še vedno pa čakajo na evropski denar za obnovo ribiške infrastrukture, s katerim bi načete občinske finance lažje zadihale.

Nov pomol v mreže ne bo prinesel več rib, bo pa zagotovo ribičem olajšal delo in morda na sprehod  zvabil kakega novega kupca sardel, molov, lignjev in drugih morskih dobrot. Ob naključnem obisku smo videli, da se jih v našem morju še najde.

Kjer se konča prenovljen pomol pa se začenja še ena nedokončana izolska zgodba. Podaljšek pomola, ki bi ga morala zgraditi izolska Marina se je zaradi številnih nedorečenosti med občino in Marino spremenil v kup kamenja, ki odvisno od plimovanja bolj ali manj štrli iz vode. A to je že druga zgodba...