Luka Koper na spletni strani Živeti s pristaniščem objavlja podatke o povprečni urni ravni finih prašnih delcev PM10. Ker so podatki za nedeljski večer na grafu pomanjkljivi, nas je zanimalo, ali so se merilne naprave morebiti zaradi močnega vetra in dežja pokvarile.

Ena naprava na Markovcu

Merilne naprave, ki merijo prašne delce v zraku, so postavljene v Luki Koper in na Markovcu. Kot nam je pojasnila Tanja Koleša iz Agencije RS za okolje, mora biti po zakonu v mestni občini postavljena ena merilna naprava za fine prašne delce. Meteorologi pa določijo lokacije merilnih naprav glede na koncentracijo prebivalstva. Glede na to, da naprave niso poceni, je agencija v Mestni občini Koper postavila eno, ki pa stoji med stanovanjskimi bloki na Markovcu. Ker pa je nedeljski črni oblak prahu nosilo od luke proti Dekanom, ta naprava delcev ni zaznala. Poleg tega te naprave merijo zelo majhne delce, večjih pa ne.

(Ne)okvare

Dve merilni napravi, ki sta nameščeni v pristanišču upravlja Primorski inštitut za naravoslovje in tehnične vede, njihov lastnik pa je Luka Koper, od koder smo sprva dobili odgovor, da naprave na vremenske razmere niso občutljive in da delujejo normalno. »Včasih se resda zgodi, da je prekinjena internetna povezava in zato v določenem trenutku podatki niso na voljo, vendar jih naprava vseeno shrani in so vidni na obeh grafih, tako na tistem urnem, kot dnevnem,« so še pojasnili. Vendar pa jih podatek, da v nedeljo naprava ni zaznala povečanja delcev, ne preseneča iz dveh razlogov. Njihova naprava je namreč postavljena v smeri Ankarana, takrat pa je prah nosilo v nasprotno smer, prav tako pa omenjene naprave zaznajo le zelo fine delce,  med katere pa premogov prah ne spada. Ker pa so nas naši bralci opomnili, da so na strani Živeti s pristaniščem opazili kasneje umaknjeno objavo, da se je ena od naprav v nedeljo zvečer pokvarila in bo zato moten prikaz podatkov o količini delcev v zraku, smo se še enkrat obrnili na Luko Koper, kjer so nam odgovorili, da je podatek resničen, ampak, da je bilo sporočilo objavljeno v ponedeljek ob 12.30 in je bilo v popoldanskih urah umaknjeno, ko je bila okvara odpravljena. Bolje obveščeni pravijo, da merilne naprave v malce težjih vremenskih okoliščinah,  takrat, ko premogov prah veter na veliko raznaša naokrog, dostikrat čudežno prenehajo delovati.  

Naprave večjih delcev ne zaznajo

Podatke, da nedeljskega prahu ni mogla zaznati naprava, ki je postavljena v smeri Ankarana, nam je potrdil tudi Jure Pražnikar iz Primorskega inštituta za naravoslovje in tehnične vede. Pojasnil pa nam je, da sta v luki nameščeni dve napravi za merjenje prašnih delcev PM10, ena v smeri Ankarana in ena v smeri Srmina. Na rezultate meritev naprave v smeri Srmina bo po njegovih besedah potrebno počakati do naslednjega tedna. Pražnikar nam je razložil tudi, da »prah, ki ga dvigne močan veter iz deponije je praviloma zelo grob prah, torej so delci večji kot10 mikrometrov (oznaka PM10). Merilniki, ki se uporabljajo za merjenje delcev PM10, tako velikih delcev ne zaznajo.« Dodal pa je še podatek, da je zrak v Kopru, kar se tiče prašnih delcev, med najčistejšimi v Sloveniji.

Vpliv pristanišča na okolje zanemarljiv?

V Luki Koper so nam postregli še z raziskavo o vplivu pristaniške dejavnosti na lokalno okolje, s katero so ocenili koncentracijo prašnih delcev PM10 zaradi dejavnosti pretovora prašnih tovorov. V oceno je bilo vključeno tudi prašenje iz deponije premoga in železove rude, raziskavo pa so opravili v sodelovanju s PINT in po nacionalni zakonodaji. Raziskava je pokazala, da pretovor sipkih in razsutih tovorov ter skladiščenje premoga in železove rude na letni ravni prispeva manj kot 1 odstotek prašnih delcev PM10 v lokalno ozračje. Ob tem se zastavlja vprašanje, od kje je izračunan 1odstotek, ko pa merilne naprave premogovega prahu sploh ne zaznajo pa tudi to, kako relevantna je ta študija. Morda vse prevč spominja na primer svetlikajočih bleščic pred meseci, ko je analiza Zavoda za zdravstveno varstvo Koper pokazala, da je prah škodljiv, analiza, ki jo je plačala Luka Koper in je bila narejena v Mariboru pa naj bi pokazala, da je bil svetleč prah zdravju popolnoma neškodljiv.

Redno pršenje razsutih tovorov

Od vodstva odnosov z javnostmi v Luki Koper smo prejeli še razlago, da ob tako ekstremnih vremenskih pogojih, kot so bili nedeljski, nihče ni imun. »Skladišče razsutih tovorov, kot veste redno pršimo, okoli njega je 11 m visoka zavesa, vendar je tramontana zapihala s hitrostjo 18 m/s (oz. 65 km/h) in nobeno pršenje v takem primeru ne pomaga,« so še opisali nedeljsko dogajanje in dodali, da nevarno ni tisto, kar vidimo s prostim očesom, temveč drobni prašni delci, pa še ti le takrat, ko smo jim konstantno podvrženi.