Priprave za vstop v komuno zajemajo celodnevno bivanje v centru v Bertokih. V dvanajstih dneh poteka za odvisnika prehajanje v abstinenčno fazo, to je prenehanje z jemanjem droge. Kandidata se sooča z delovnimi aktivnostmi in vsakodnevnimi opravili, kot so skrb za notranjost hiše in njene okolice, utrjuje se telesne zmogljivosti s sprehodi v naravo, kolesarjenjem, planinskimi izleti in pohodi. Trenira se komuniciranje in socialne veščine, predvsem za izboljšanje komunikacije z družinskimi člani, potekajo individualne in skupinske obravnave. Po končanih pripravah se posameznik vključi v eno izmed Don Pierinovih komun v Sloveniji ali Italiji. V Sloveniji trenutno deluje pet moških in ena ženska komuna.  

Skupnost ni klinika in ni umobolnica

Program terapevtske komune traja od 30 do 36 mesecev. Od tistih, ki končajo program ostaja »čistih« 60% uporabnikov. Terapevtske skupnosti delujejo na dveh osnovnih ugotovitvah, da droga ni  osnovni problem, ampak je resnični problem v človeku, ki se ne zna in ne zmore pravilno orientirati. Zato odgovornost za življenje, terapijo in delo v terapevtskih skupnostih nosijo ozdravljeni narkomani. Ravno zato skupnost ni klinika, ni umobolnica, ni ena izmed skupnosti, v katero bi moral biti nekdo prisiljen in bi moral v njej ostati proti svoji volji.

Vojaški tretma

Najbližja skupnost je v bližini Divače. Trenutno je v komuni sedem fantov. Z njimi smo preživeli prijetno popoldne in s ponosom so nam pokazali posestvo, za katerega skrbijo. Vodja komune, ki je izbran s strani Don Pierina osebno, skrbi za to, da vse poteka po pravilih, ki se jih fantje morajo držati. Vstajajo ob sedmih zjutraj, pol ure kasneje imajo zajtrk, ob osmih pričnejo z delom, ki traja do poldneva. Skrbijo za živali, ovce, koze, zajce, prašiče, kokoši, krave, pse, mačke, kuhajo, ali pa so zadolženi za čiščenje hiše.

Primorske novice, Družina in Ognjišče so edina literatura

Kosilo je na mizi ob 12.30, ob dveh popoldne pričnejo ponovno z delom, ki se konča ob 18 uri. Ob osmih zvečer je večerja, ob 22.30 počitek. Zamujanja se ne tolerira, da do tega ne bi prihajalo, uporabljajo zvonec, ki jih opozarja na obveznosti. Od osebnih stvari je fantom dovoljen pribor za osebno higieno, oblačila, od doma lahko prinesejo cd-je z glasbo in dvd-je s filmi. Enkrat tedensko je dovoljen desetminutni pogovor s starši. Ob nedeljah se posluša glasba, vsakih 14 dni pridejo na obisk svojci. Prebirajo le Primorske novice, od ostalih časopisov in revij prejemajo še Družino in Ognjišče. Hrana, ki jo v glavnem pridelajo sami ne ostaja na krožnikih. Ne zavrže se ničesar. Okoliški domačini so jih sprejeli medse, velikokrat fantje pomagajo pri košnji ali pri delu na njivah. Kava ni dovoljena, pokadijo lahko le 8 cigaret dnevno. Dvakrat tedensko je na mizi sok, sicer se pije voda. 

Tri leta kokaina šest let heronina

Na vprašanje, kaj je bilo potrebno za odločitev, da je prišel v komuno, nam je 26-letni Tadej iz Jesenic odgovoril: »Bil sem na dnu, izgubil sem službo, vsi stiki z družino so bili porušeni. Partnerka, s katero sva skupaj živela v najetem stanovanju je naredila splav, ker zaradi stanja, v katerem sem bil, ne bi mogel skrbeti za družino in otroka. Ko je zmanjkalo denarja za najemnino, sem začel krasti, po trgovinah, skladiščih in preprodajal ukradene cigarete in alkohol.« Drogiral se je trinajst let, od tega tri leta z kokainom, zadnjih šest let z heroinom.

Oba z bratom na heroinu

Tadej si želi spet vzpostaviti kontakt s starši, rad bi si ustvaril družino, lasten dom, se postavil na noge in začel življenje znova. »Rad bi, da mamica ne bi več trpela, saj sva oba z bratom v drogi,« pravi tadej. V začetku se v komuni ni dobro počutil, saj ni bil navajen na red, na to, da ni nasilja, sprejeti je moral odkrit pogovor, se naučiti na obveznosti. Sčasoma se je počutil sprejetega, videl je, da se vse psihične krize, ki so nastale kot posledica napačnih bivših ravnanj lahko prebrodijo s pomočjo novih prijateljev.   

Najmljaši član ima petnajst let

Najmlajši član komune je Blažek. Drogirati se je začel pri 14ih letih, v komuni je šest mesecev in naj bi ostal še do konca junija. V jeseni ga čaka vpis v srednjo šolo. Potem ko je bil na infekcijski kliniki v Ljubljani so ga starši pripeljali v komuno. "Starši mi ne dovolijo domov. Ko se bom popravil, pridejo pome" nam je zaupal Blaž.  

20 tisoč evrov dolga

Najdaljši staž zdravljenja ima Boštjan, star je 32 let in je vodja skupine v Vremah. Za komuno se je odločil sam. »V službi sem dal odpoved in začel sem preprodajat drogo. Ves denar je šel za drogo. Kopičiti so se začeli dolgovi, krediti, limiti, nakupi na obroke, kazni policije, davčne izvršbe. Nabralo se je za 20.000 evrov dolga, samo zavarovalnici sem dolžan 17 tisočakov. Prijatelj mi je povedal za očeta Franca, ki me je odpeljal na Pelikan v Bertoke,« je povedal Boštjan.

Sprejet je bil v komuno in prvih 14 mesecev preživel v Italiji. Prislužil si je dovoljenje za  t.i. verifico – teden dni je lahko preživel doma. To je bila tudi njegova prva preizkušnja in skušnjava, če bo dovolj trden, da se ne bo vrnil na stara pota. »Na srečo se to ni zgodilo in sedaj sem tu, v Vremah. Čaka me še skoraj leto dni, najverjetneje bom komuno zapustil naslednje leto ob Veliki noči," je v svojo ozdravitev prepričan Boštjan.

Lahko si zdravljen, ozdravljen ne boš nikoli

Brane Miličevič, nekdanji narkoman, sedaj pa laični vodja centra v Bertokih nam je povedal, da je zasvojenost z drogo kronična. »Lahko si zdravljen, ozdravljen ne boš nikoli. Ko se te dotakne droga in postaneš zasvojen, ostaneš zasvojenec do konca življenja. Le s trdim delom, urejenim življenjem, ki ga moraš graditi korak za korakom, lahko funkcioniraš normalno.« 

Imamo vse boljše programne, popolna ozdravitev pa je redkost

Po besedah dr. Milana Kreka, direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Koper in strokovnjaka za delo na področju drog, ki že dolga leta spremlja problematiko odvisnikov, je trenutno v treh obalnih občinah približno 650 odvisnikov, ki so vključeni v različne programe zdravljenja in obravnave.

"Med mladostniki opažamo majhen padec števila uporabnikov marihuane, situacija je stabilna pri odvisnikih od heroina, v zadnjem času je zaznati majhno porast v zlorabi tablet extasy, kokaina in alkohola". Obstajajo trije centri za zdravljenje odvisnosti: - nadomestno zdravljenje s substitucijskimi zdravili (metadon, dolgo delujoči morfin...), - nizkopražen program, ki vključuje dnevni center in mobilni enoti in - terapevtski skupnosti Svit in Comunita Incontro.

V zdravstvenem domu v Piranu je odvisnikom v pomoč zdravstveni program "Projekt človek". "Programov pomoči je torej veliko, morda prav zaradi tega, ker je več ljudi, ki so pripravljeni delati na tem področju. Bolezen odvisnosti je namreč zelo težka bolezen, ki se nemalokrat spremeni v kronično obolenje. Imamo vse boljše programe, popolna ozdravitev pa je žal prej redkost kot pravilo," pravi Milan Krek.