Uvodno besedo sta prevzela prodekanja Fakultete za turistične študije Tadeja Jere Lazanski in dekan Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Dragan Marušič, ki je povedal, da je naloga Univerze ustvariti svobodno okolje, kjer vlada svoboda misli, kjer je svobodno izražen človeški duh, ki ne pozna meja in prostor, kjer bodo zgrajeni mostovi med naravoslovjem in humanistiko.

Majevski koledar

Švedski naravoslovec Carl Johan Calleman je svoje triurno predavanje začel z mislijo, da na podlagi majevskega koledarja lahko dojamemo, da živimo v stvarstvu, kjer je vse (znanja, preučevanja) povezano. In zakaj je prav majevski koledar nekaj posebnega? Calleman pravi, da je ta koledar zato tako poseben, ker je evolucionaren in ne linearen. Je cikličen, kvantni pojav in ne temelji na astronomiji tako kot drugi koledarji.

»Čas teče vedno hitreje«

Maji so v starodavnosti gradili 9-stopenjske piramide, vzpon na njih pa predstavlja devet evolucijskih stopenj. 9. marca letos se je začel 9. val njihovega koledarja, temu pa je sledil potres na Japonskem ter revolucije v Arabskem svetu. Torej po Callemanovih besedah gre za hitre spremembe, tako v svetu, kot na osebnem področju. Arabske revolucije, pravi profesor, predstavljajo začetek obdobja, kjer ni dominacije.

Konec koledarja je sprememba in ne konec sveta

9. val majevskega koledarja po Švedovem mnenju prinaša nov val odnosov z vero in spiritualnim, ki bodo temeljili na odnosu brez posrednikov. Tako bomo sami morali postati avtoritete in najti svojemu egu novo mesto. Calleman je poudaril, da v nobenem majevskem viru ne zasledimo, da prihaja konec sveta. Hkrati pa tudi z nobenim logičnim sklepanjem ne moremo priti do takega zaključka. Prisotne je pomiril, da zadnji val majevskega koledarja po njegovem mnenju prinaša kulminacijo energije v vesolju. Če mu gre verjeti, se za svet še ni treba bati.