»To je praznik, saj je običaj zakoreninjen v zavesti vaščanov. Njegov izvor je zavit v temo časa, poleg tega pa je v tem stoletju pridobil še izrazito narodnoobrambni pomen,« nam je ob mlaju sredi trga v Dolini pripovedovala domačinka. Postavljanje mlaja poznajo še druge slovenske vasi, dolinska majenca pa po obliki, vsebini in trajanju izstopa izmed poznanih načinov postavljanja mlaja.
Praznik mladosti
Že ob nastopu pomladi se celotna vas pripravlja na postavljanje mlaja, ki ga dvignejo na soboto, dan pred najpomembnejšim dogodkom, ko se v zberejo dekleta in fantje iz vasi in zaplešejo okoli mlaja. Majenca je praznik mladosti, zato ni čudno, da so vse priprave od vedno domena fantov in deklet. Vsa neporočena vaška mladina od štirinajstega leta dalje, se prvič zbere že pred koncem zime na prvi fantovski in dekliški uri, kjer je glavno opravilo izvolitev župana in sestava delovnega odbora. Od takrat naprej se vrstijo pripravljalna dela, kjer dobi vsakdo svoji starosti primerno nalogo, za izpeljavo katere tudi odgovarja.
Mlaj in češnjeva krošnja
Mesec kasneje izvolijo še županjo, bližanje majence pa fantje oznanijo s tem, da ob vaškem vodometu postavijo topol iz bližnjih poljan. Eden izmed najpomembnejših obredov je postavitev mlaja sredi vasi. To je poseben mlaj, ki krasi trg sredi Doline v obliki petnajstmetrskega smrekovega stebra, na njem pa je krošnja domače češnje, pod njima pa plesišče za mlajše in starejše. Mlaj krasita še dva smrekova obroča, na katerih so obešene pomaranče in številni barvni trakovi, ki izžarevajo mladost in poželenje.
Bele srajce in pihalni orkester
Posebno vlogo imajo med majenco osemnajstletni fantje, imenovani parterji, in šestnajstletna dekleta, parterce. Tudi letos so na slavnostno prvo nedeljo v maju na trg sredi vasi slavnostno prikorakali v tradicionalnih belih srajcah, ob spremstvu domačega pihalnega orkestra. Na čelu sta bila fantovski župan Sandi Zerial in dekliška županja Cecilija Kocjančič. Ob bučnem aplavzu množice obiskovalcev so v nedeljskem večeru pod mlajem sredi vasi tudi prvi zaplesali in s tem uradno odprli ples.
Pet dni zabave
Prireditev majenca je tudi letos obogatil spremljajoči pet dnevni program. Tako so si obiskovalci lahko ogledali številne razstave, kulturne dogodke in druge prireditve prireditve, predstavitev oljkarjev in vinarjev, ob vsem tem pa obilna ponudba domače hrane in pijače za številne obiskovalce. Mladim stojijo ob strani še soorganizatorji komplementarnih prireditev, kot so vaško kulturno društvo, občina, osnovna šola ter domači vinogradniki in oljkarji.
Komentiraj
Komentarji
zagor | 12.5.2011 ob 00:12
Lepo napisan članek, moram pa dodati, da mi ne postavljamo "Mlaja" ampak postavljamo "Maj". Mlaje postavljajo na goriškem. Pri nas v Bregu (ISTRA) postavljamo Maje, ki so tudi zelo različni od goriških. Češnjo (po tradiciji naj bi bila ukradena) postavljamo na vrh smrekovega droga samo v Dolini in v Borštu-Zabrežcu. V Boljuncu, Prebenegu in Ricmanjih pa uporabljajo borovo krošnjo. Dva obroča, ki krasita Maj nista smrekova ampak sta izdelana iz t.i. "zajčevne" ali tudi "petelinčevne" ki raste po gmajnah okoli vasi.