Olimpijska medalja je najžlahjtejše "odlikovanje", ki ga lahko dobi športnik v svoji karieri. Fenomen športnih medalj, sploh tistih nabolj cenjenih, olimpijskih  je tudi v tem, da se medalje ne veseli samo športnik sam ampak z njim do neba skače cela nacija. Še sploh Slovenci, ki skačemo, smučamo, mečemo, veslamo in streljamo skupaj z "našimi", medtem ko jih spremljamo v živo, še največkrat pa po televiziji.

Zimske in letne medalje

Med slovenskimi športniki, ki so osvajali odličja na olimpijskih igrah se najdejo športniki v raznovrstnih disciplinah. Med njimi je  kar nekaj smučarjev, od Jureta Franka, ki je bil v Sarajevu srebrn, do Tine Maze in Petre Majdič, ki sta blesteli na zadnji zimski olimpijadi pa judoistki Urška Žolnir in Lucija Polavder, Jolanda Čeplak, Sara Isakovič ter slovenski smučarski skakalci. Ne smemo pozabiti na zlata Iztoka Čopa in Luko Špika, Rajmonda Debevca in Primoža Kozmusa, če pa se vrnemo še malo v preteklost pa Mira Cerarja in Leona Štuklja. Med dobitniki medalj je tudi izolski jadralec Vasilij Žbogar, ki je bil v Atenah bronast in srebrn v Pekingu.

In še nekoliko manjkrat priklicani v spomin: rokometašica Alenka Cuderman in rokometaš Rolando Pušnik z zlatom iz Los Angelesa 1984, pa na primer Srečko Katanec in Marko Elsner s srebrom prav tako iz Kalifornije. Prvo slovensko olimpijsko kolajno pa je priboril Rudolf Cvetko, leta 1912, ko so bile igre v Stockholmu in je sabljal za moštvo Avstrije.