Pred dnevi je v morje med Semedelo in Koprom, malo stran od tam, kjer se Badaševica zlije v morje, priplaval eden takšnih simpatičnih živalskih primerkov, ki sliši na ime morski klobuk. Prav veličastno se je pozibaval tam v morju ob novi dvignjeni promenadi in se kot kakšen maneken migetajoče nastavljal mimoidočim sprehajalcem. Seveda je velikost njegovega klobuka in nekakšna pompozna drža, s katero se je približeval obali, pritegnila marsikatero radovedno oko. Mlado in staro.

Eden izmed šestih pripadnikov klobučnjakov, ki plavajo po našem morju

Morski klobuk je, čeprav na oko zgleda kot da bi prišel s kakšnega izmed bolj tropsko obarvanih morskih širin, dokaj pogost in avtohtoni osebek in je eden izmed šestih pripadnikov klobučnjakov, ki se bolj ali manj redno zadržujejo tudi v notranjosti meja slovenskega morja. Spada v eno izmed nekaj več kot 200 vrst klobučnjakov, ki sicer spadajo v skupino preprostih nevretenčarjev, ožigalkarjev. Včasih pravijo klobučnjakom tudi meduze, vendar je lahko tak izraz za bolj poglobljene poznavalce strokovno neprimeren.

Največji slovenski klobuk

Poleg morskega klobuka je v slovenskem morju  moč zaslediti še kompasno meduzo (Chrysaora hysoscella), morsko cvetačo (Cotylorhiza tuberculata), mesečinko (Pelagia noctiluca) in uhatega klobučnjaka (Aurelia aurita). Mesečinke so pri nas pogostejše v poletnih in zgodnjejesenskih mesecih,  v zadnjih letih so bili, zlasti pozimi in spomladi, pogosti tudi uhati klobučnjaki, mlečno bele meduze, ki imajo za ljudi skoraj nezaznaven ožig. Ribičem pa povzročajo težave predvsem veliki morski klobuki, ki lahko zrastejo v prave velikane. Največjemu izmerjenemu primerku  v slovenskem morju so menda izmerili 48 centimetrov premera klobuka, tehtal pa je 4 kilograme. Njegovi bratje in sestre iz bolj severnih morij so še hujše beštje, saj njihov klobuk preseže tudi meter v premeru.

Želatina na plaži

Včasih se klobučnjaki pretirano razmnožijo in onemogočijo vleko mreže marsikateremu ribiču, sem pa tja pa tudi popestrijo dan kakšnemu sprehajalcu, ko množično "nasedejo" na kakšni obali. Nekaj takšnega se je dogajalo tudi že pri nas, zadnje velike »jate« klobučastih živalc so bile opažene pri nas leta 2003, ko so klobuki množično polnili ribiške mreže, množično pa so se "sončili" tudi na nekaterih slovenskih plažah. Največ jih je "nasedlo" med Valdoltro in Debelim Rtičem, lokalni kronisti omenjajo, da so jih otroci na plaži pri Debelem rtiču našli kar 184, sicer že v bolj želatinasti obliki. Kot pravijo biologi je razlog, da jih morje odplakne na obalo v tem, da jih v dneh, ko je oseka zelo nizka, valovi lahko dokaj hitro odnesejo izven njihovega pravega življenjskega okolja.