Za Francozi, ki so ustanovili prvo podjetje za predelavo rib, so nekaj let kasneje Dunajčani ustanovili še dve predelovalni podjetji, domačini pa tovarno Degrassi. Po drugi svetovni vojni, leta 1959 je nastal kombinat in kasneje holding Delamaris. Po osamosvojitvenih reformah so na temeljih Delamarisa nastala štiri podjetja: Delamaris, Frigomar, Delmar in Riba. V zadnjih letih je prišlo v lastniški strukturi omenjenih podjetij še do različnih lastniških odkupov in sprememb in od nekdanje flote 24 ladij, ki so vsakodnevno oskrbovale predelovalno industrijo rib v Izoli je ostalo bore malo.
Namesto rib vozijo turiste
Manjše barke so bile večinoma prodane in jih je še sedaj moč videti po vsem Jadranu, od Izole do Dubrovnika. Nekatere služijo svojemu prvotnemu namenu, za katerega so bile izdelane, ribolovu, nekatere se uporablja v turistične namene. Vredno je omeniti tudi dejstvo, da so bile posamezne barke zgrajene v ladjedelnicah v Izoli in Piranu.
Riba 1 in Riba 2
V današnjem času iz Izole na ribolov odplujeta še samo dve ladji, Riba 1 in Riba 2. Izplujeta zgodaj, ponavadi še skoraj sredi noči, še posebno takrat, ko se zaradi želje po boljšem izplenu po ribe odpeljejo vse do Rovinja ali še dlje. Zaradi načina lova z lebdečo kočo, se na pot odpravita vedno obe ladji, saj le tako lahko skupaj, na razdalji nekaj deset metrov, za seboj vlečeta mrežo.
Lebdeča koča za plave ribe
Tak način ribolova je primeren predvsem za ulov plave ribe. Kapetanova naloga je, da spremlja dogajanje na sonarju in ko na ekranu izsledi jato rib, s spretnim manevriranjem ladje poskrbi, da se jata ujame v mrežo. Pri tem morata biti ladji popolnoma usklajeni. Izmenično se mreža dviguje enkrat na eno, drugič na drugo barko. Konkurence in tekmovalnosti ne more in ne sme biti in kot nam je zatrdil Mirko, kapetan Ribe 2, morajo delovati kot eden.
Rib je vse manj
Lovijo skoraj vsak dan, ulov pa je iz leta v leto slabši, kot opažajo. "To je zaradi prevelikega izlova, pa tudi zaradi strupov, ki jih je v morjih - pri tem mislim na vsa svetovna morja, vedno več. Vsega življa je v vodah iz dneva v dan manj, ne samo plave ribe" pravi Mirko.
Sardele in sardoni za Špance, Francoze in Italijane
Ulovljene ribe iz mreže spustijo v velik bazen in takoj ohladijo z ledom in mrzlo vodo, presortirajo, zložijo v gajbice in te še dodatno posujejo z ledom. Gajbice so zložene in sortirane za znane kupce, kajti vsa nalovljena riba od ponedeljka je bila že vnaprej prodana. Ulovili so v glavnem sardele, sardone, nekaj je bilo molov, saj je v zadnjem času povpraševanje po plavi ribi v Italiji, Franciji in Španiji, od koder je večina kupcev ribe, veliko.
Sardoni za prijetelje
"V Španiji in Franciji je na mizi vedno drobna riba. Pripravljajo jo kot prigrizek k vinu in kot delikateso za gurmane" je dejal Čebo, mimogrede osolil še čebriček sardonov, ki jih bo pustil zoreti, potem pa jim odstranil kožo in kosti. Slani fileti so specialiteta, ki jo še malokdo pripravlja in zna narediti. "Za prijatelje bodo" je rekel.
Ribič ne posteneš zaradi denarja
Da bi se posamezna plovba izplačala, morajo napolniti 500 gajbic s sardelami ali sardoni. Meni se je že to zdelo veliko, vendar so mi vsi na barki zatrdili, da je bilo ribe nekoč veliko več. "Predvsem moraš to početi z veseljem, zaradi denarja se tega ne dela. Pozimi, ko izplujemo ob dveh, treh ponoči, je tema, mraz in razburkano morje. Sedaj je za nas kot bi bili na dopustu" je rekel Mladen o strasti do ribiškega poklica. Pomislim, da je res. Veliko je fizično napornega dela, vendar je ekipa ribičev uigrana in vsak ve zase točno, kaj mu je postoriti.
Po porabi rib Slovenija še vedno na repu EU
Poraba rib in ribjih izdelkov v Sloveniji narašča, vendar smo še vedno na repu Evropske unije, kjer je povprečna poraba 22,6 kg rib na prebivalca letno, v Sloveniji pa le 7 kg. Ribje meso je bogat vir kalcija, fosforja in železa. Morske ribe imajo veliko joda, zato so še posebej primerne za nekatere diete. Ribe v prehrani dokazano ugodno vplivajo na bolnike z boleznimi srca in ožilja, saj močno znižujejo verjetnost ponovnega srčnega infarkta ali arterioskleroze.
Do kdaj bomo imeli Slovenci še svojo predelavo rib in znali ceniti tako pomembno živilo, ki ga je enostavno potrebno samo "vzeti" iz morja? Pomislite na to, ko boste naslednjič v trgovini kupovali ribjo pašteto, vložene sardele in podobno.
Komentiraj
Komentarji
morski-konjicek | 30.5.2011 ob 07:21
Istrijani smo res,slovenci pa 57 let...
rastoh | 26.5.2011 ob 12:59
povezani z morjem že stoletja? Z Jadranom že ne, mogoče s Panonskim morjem
the_accountant | 26.5.2011 ob 11:28
sardelice.. mljask!
robocock | 26.5.2011 ob 10:51
Smo pa močno povezani z morjem že stoletja??