K okrogli mizi so bili povabljeni Vlado Malačič , Bruno Korelič, Marjan Batagelj, Irena Fonda in Jernej Jakopin.

Med publiko pa je sedela vrsta obalnih gospodarstvenikov, politikov in drugih opaznih ljudi. Med njimi je bil tudi Minister za zdravje. Dorjan Marušič za enega večjih uspehov na Obali označil ustanovitev Univerze na Primorskem. Ob tem je dodal svojo vizijo za leto 2020: »Naj se do takrat na Obali postavi center za nevronsko znanost. Ta naj se poveže z univerzo in ponudi Sloveniji.«

Nekdanji predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič prihodnost Obale čez deset let vidi v razvoju turizma in pristanišča. To ima namreč velike multiplikativne učinke na številna podjetja in panoge. Ob tem je poudaril tudi potrebo po tretjem pomolu, ki naj bi prinesel tisoč novih delovnih mest in nov razvojni impulz.

Spregovoril je tudi o logističnem holdingu, v katerem naj bi se združili Luka Koper, Intereuropa in Slovenske železnice: »V ta holding bi se združili trije finančni bolniki, a dvomim, da bi trije minusi pomenili velik plus. Organizacijske oblike ne rešujejo težav. Poslovno, tehnološko in organizacijsko sodelovanje je nujno, ne pa ustanavljanje holdinga, katerega cilj je reševanje Železnic.«

Marjan Batagelj, ki prek družbe Turizem Kras upravlja Postojnsko jamo, vidi prihodnost tudi v turizmu. V letu 2020 namreč vidi Postojnsko jamo z novo železnico in milijonom obiskovalcev. Ob tem je opozoril na turiste, ki v Koper pridejo kot potniki na križarkah. Da bi čim bolje izkoristili prihod teh potnikov – prihodnje leto naj bi jih prišlo 115.000 –, se morajo ponudniki turističnih storitev združiti, ne pa da si med seboj konkurirajo, je pozval.

Govorci so spregovorili tudi o težavah podjetij zaradi pomanjkanja ljudi s tehnično izobrazbo. Ne moremo imeti tehnološkega razvoja, če v vrhu menedžmenta ni tehnološkega kadra. Ta bo lahko nekaj novega ustvaril, ekonomisti pa bodo poiskali načine za boljšo učinkovitost in vstop na tuje trge, je dejal vodja morske biološke postaje Vlado Malačič . A mladi morajo imeti perspektivo, občine bi morale za mlade zagotoviti stanovanja, podjetja pa ustrezne štipendije, je dodal. Malačič je ob tem opozoril, da med brezposelnimi večinoma prednjačijo družboslovci in ekonomisti.

A nezaposlenih z visoko izobrazbo bo še več, saj med študijem pridobivajo znanje, ki ga v praksi ne znajo uporabiti, je menil Batagelj: »Tako velika brezposlenost je, ker univerze brezglavo vpisujejo in izobražujejo. Vsako delo je dobro in častno, ne pa da starši vpisujejo otroke na ekonomijo in pravo, kjer nimajo perspektive.« Po njegovem mnenju imajo tehnične šole manj vpisa, ker se na te šole vpišejo tisti, »ki vedo, kaj bi radi, na pravo in ekonomijo pa se številni vpišejo, ker ne vedo, kaj naj s sabo«. Mnogi mladi pa so nemotivirani, je opozorila Irena Fonda, direktorica ribogojnice Fonda: »Rada bi zaposlila mlade ljudi, a so nemotivirani. Le malo jih želi delati.«

Težav s kadri pa nimajo v podjetju Seaway, je dejal soustanovitelj tega podjetja Jernej Jakopin in odgovoril na vprašanje, zakaj so del podjetja preselili v italijanski Tržič: »Želeli smo le košček morja. Iskali smo ga od Pulja do Benetk. Na Hrvaško nas ni vleklo, ker smo Slovenci. V Sloveniji smo si ogledali dve lokaciji, in sicer ladjedelnico Izolo ter Delamaris, a je bilo predrago. V Italiji pa so nas lepo sprejeli.«