Dva brazdasta kita, ki so ju opazili tudi člani morskega rezervata Miramare iz sosednje Italije, sta v soboto najprej priplavala v bližino Trsta, kasneje pa tudi na obisk slovenske obale. Tilen Genov iz Društva za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev Morigenos je namreč sporočil, »da je bil vsaj eden od kitov v poznih popoldanskih urah ponovno opažen med Izolo in Piranom, nedaleč od obale, zvečer pa tudi v Piranskem zalivu.«

Na jug

Genov nam je zaupal, da je šlo za vrsto kita, ki živi v Sredozemlju in se sicer zadržuje v bolj globokem morju, pri nas pa opazijo enega na dve do tri leta. Nazadnje so pred tem enega opazili leta 2009 pred Trstom, sobotna obiskovalca pa so nazadnje videli, ko sta plavala proti odprtemu morju, zato domnevajo, da sta že odpotovala nazaj na jug.

V Jadranu le klateži

Brazdasti kit je sicer ena največjih živalskih vrst, saj odrasla žival zraste v dolžino 18 do 25 metrov, tisti sredozemski pa v povprečju 13,8 metra. Mladiči so dolgi od 5,5 do 6 metrov in tehtajo 2 toni. Nizko hrbtno plavut imajo brazdasti kiti na zadnji tretjini telesa, na grlu pa številne brazde.  V Jadran, kjer je vrsta razmeroma redka, po navedbah Borisa Kryštufeka zaidejo le posamezni klateški osebki iz Jonskega morja in osrednjega Sredozemlja. Brazdasti kiti namreč le redko plavajo v morju, ki je plitvejše od 1000 metrov. Leta 2003 je na primer v Piranskem zalivu poginila samica brazdastega kita, katere kosti hranijo v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, kjer bo skelet na ogled od letošnje jeseni.

Dan delfinov

Društvo Morigenos, ki na slovenski obali opazuje predvsem delfine, bo v nedeljo 21. avgusta tudi praznovalo Dan delfinov z geslom »Moji, tvoji, naši delfini«. Na 7. Dnevu delfinov, ki bo na Tartinijevem trgu v Piranu se bodo zvrstile ustvarjalne delavnice, informativna razstava, izlet z ladjico, multimedijsko predavanje, plesni nastopi, pantomima ter koncert skupine Kingston.