Degustacije in delavnice

Ob robu festivalskih degustacij malvazij so potekale delavnice in vodene degustacije in spremljajoči program. Vse to v znamenju popularizacije te žlahtne kapljice, ki se je v zadnjih letih pojavila tudi na vinskih kartah nekaterih najbolj prestižnih in zanimivih restavracij tako doma, kot tudi po celem svetu.

 

Visoke marže? Ne hvala!

Res pa je, da se vinarji in vinogradniki kljub vrhunskemu vinu srečujejo s prav posebnimi problemi. O tem so med drugim spregovorili tudi na okrogli mizi, kjer so razmere na slovenskem vinskem trgu osvetlili: Leni Breznik z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Iztok Klenar, član uprave in glavni enolog Vinakoper, Boris Bordon, vinogradnik in vinar iz Mišev pri Dekanih, Samo Vodišek iz koprskega Bio hotela, Majda Debevc, someljejka ter Gašper Čarman iz vinske trgovine e-vino.si. Udeleženci okrogle mize so si bili enotni, da je razlika med ceno, ki jo za svoj pridelek dobi vinar, in ceno, ki jo mora za vino odšteti gost v gostinskih lokalih prevelika. »Mi vino gostincu prodamo po, recimo, pet evrov, on pa jih gostu proda po 15 ali celo 20. Tako ne gre,« je jasno naznanil Bordon.

 

Paradno belo vino

Ob obisku festivala, kjer smo lahko že v nedeljo videli veliko novih in tudi mladih obrazov, v ponedeljek pa tudi veliko gostincev in drugih potencialnih kupcev. To ponovno potrjuje, da je malvazija lahko paradno belo vino ne le Istre, temveč tudi velikega dela Slovenije.

 

Teksaški obiskovalec

Da odlična malvazija sodi k različnim jedem so se obiskovalci lahko prepričali na strokovnih in kulinaričnih delavnicah, ki so bile dobro obiskane. Med obiskovalci smo srečali tudi Dominica Juareza, šefa ene najboljših teksaških restavracij v Houstonu. Juarez je bil v Sloveniji kot gost Tatjane Butul, ki je imela na Festivalu kulinarično delavnico, ob obisku festivala pa si je pridno popisoval malvazije, za katere meni, da bi se lahko pojavile na vinski listi njihove prestižne teksaške restavracije. »Tako Slovenija, kot malvazija so zame veliko in zanimivo odkritje ter potrditev tistega, kar sem o tej deželi, ljudeh, vinu in kulinariki že pred tem slišal,« je dejal kuharski šef iz Houstona, ki je obljubil, da se bo v Slovenijo še vračal.

 

»13. festival malvazije ocenjujemo kot uspešno predstavitev in ponovno potrditev, da je pred malvazijo še velika prihodnost,« je kratko povzela vtise po zaključku dveh festivalskih dni Ingrid Mahnič, predsednica Društva vinogradnikov Slovenske Istre, ki je tudi nosilec festivala, letos pa sta ga pomagala pripraviti tudi piranska občina in družba LifeClass.

 

Najboljše malvazije

Na festivalu so podelili priznanje za najboljše malvazije. V društvu Sommelier Slovenije so v izbrali najboljše malvazije v petih kategorijah. Nagrado za najbolšji sveži malvaziji, sta prejeli kleti Franca Armana in Morena Coronice iz hrvaške Istre, nagrado za najboljšo penečo malvazijo pa je prejelo vinarstvo Rebula s Krasa. Najbojšo malvazijo s preostankom sladkorja sta pridelala Robi in Dorjano Korenika iz Kort, v kleti Gordia iz Hrvatinov, pa je dozorela najboljša macerirana malvazija. Najboljšo malvazijo so tradicionalno izbirali tudi vitezi slovenskega vinskega reda, ki so izbirali najboljšo malvazijo med pridelovalci njihovega kroga. To častno nagrado so tokrat podelili Tilnu Praprotniku iz Šareda.

 

Z zaključkom festivala pa se ni zaključilo čaščenje malvazije, saj so organizatorji tokrat poskrbeli, da se v nekaterih restavracijah odvijejo še prireditve z naslovom „Pookus Malvazije“.