Želvo so že v ponedeljek opazili v izolski marini, vendar je ta dan, po besedah akvarista Valterja Žiže, niso uspeli najti. Dan kasneje so jo opazili pri »belih skalah«, v sredo pa jim jo je uspelo rešiti in ranjeno prepeljati v piranski Akvarij. Le ta ima namreč pogodbo z Azilom za prostoživeče živali Muta, ki je nekako najbolj kompetentna in priznana inštitucija za zdravljenje in pomoč prostoživečim živalim v Sloveniji.

Diagnoza: Zlom oklepa

Želva je bila močno poškodovana. Zlom oklepa navadno povzročijo plovila, ki v trenutku nepozornosti želve, le te z veliko hitrostjo povozijo. Da gre za še mlado žival priča dejstvo, da njen oklep meri le 65 cm, težka pa je 42,3 kilograme. Po oceni naj bi bila stara približno 30 let. »Če gre za samca ali samičko se tudi ne da ugotoviti, saj kareta še ni spolno dejavna« je povedal akvarist Valter Žiža.

Prva operacija želve

Operacijo karete je vodil specialist na tem področju,  Zlatko Golob, ki je želvi najprej dal protibolečinsko sredstvo in zaradi izčrpanosti energijsko hrano. Očistil in oskrbel ji je rano, potem pa z nerjavečo žico oklep povezal in odprtino zalil z nekakšno smolo, snovjo, ki je v uporabi za sanacijo poškodb oklepov in kljunov živali. Doktor Golob je tako opravil prvo operacijo morske želve vrste kareta, čeprav ima večletne izkušnje pri operacijah in oskrbi podobnih poškodb pri kopenskih želvicah. »Kareta bo sedaj ostala v karanteni in bo zdravljena z antibiotiki in protibolečinskimi sredstvi. Predvidevam, da bo v treh tednih poškodba sanirana in bo žival vrnjena v njeno naravno okolje, torej v morje« je dejal Golob.

20 do 30 želv v oskrbi na leto

V tem času bo kareta v oskrbi veterinarke akvarija Manje Rogelja. Želvice kareta so zaščitena vrsta živali v našem morju zato prikazovanje širši javnosti ni dovoljeno. Te želve se v našem morju zadržujejo pretežno v toplejših mesecih leta, od aprila do novembra, gnezdijo pa na obalah Grčije, Turčije in Cipra. »Letno sprejmemo od 20 do 30 poškodovanih želv, v nekaterih primerih je pomoč žal prepozna, ali pa poškodba prehuda,« je dejal Valter Žiža. Ranjene želve v glavnem prinesejo ribiči, ko se jim obnemogle ulovijo v mreže ali pa jih opazijo kopalci naplavljene na obali.

Naši želvi želimo čimprejšnje okrevanje in vrnitev v morje. Obenem lahko le upamo, da v svojem življenju ne bo več naletela na prehitrega in brezvestnega morskega dirkača.