Srečni nabiralci so prve primerke divje šparge našli tudi že tudi na obronkih Hrvatinov in v gozdičku nad Moletom. Čeprav je do meseca aprila, ko je divjih šparg največ še mesec dni, so poznavalci prepričani, da bo kljub burji in mrazu, ki je te dni razsajala po Slovenski Istri, letos mogoče prve šopke te samonikle rastlinice nabrati že v prvi polovici marca.

Šparge so sveta rastlina

V Slovenski Istri poznamo divje in gojene šparge (šparglje) in pa nekaj rastlinskih primerkov, ki so jim podobni, kot so užitna bodeča lobodika, ruška, navadni bljušč, nekaj pa je tudi divjega hmelja.

Tako divji, kot gojeni šparglji so že zelo dolgo znani kot čistilci telesa, oz. zelo močan diuretik. Egipčani so jih cenili že v času faraonov. Uporabljali so jih za zdravilne in sproščujoče kopeli, za popotnico v onostranstvo pa so jih poleg druge hrane polagali tudi v grobnice, saj so veljali za sveto rastlino.

Špargafest

Da je šparga tudi v Slovenski Istri neke vrste sveta rastlina dokazujejo tudi številni krajevni prazniki, ki so posvečeni tej "samoniklici." Nasploh bo mesec april tudi letos v Slovenski Istri posvečen špargi s številnimi prireditvami, združenimi pod skupno znamko Špargafest.

Lani so organizatorji dogodkov in prireditev, ki jih je povezovala rdeča nit – šparga, našteli preko 15000 obiskovalcev od blizu in daleč, posebne jedilnike pa so pripravili tudi številni istrski in kraški gostinci, ki obljubljajo, da bodo imeli to znamenito istrsko delikateso na jedilniku tudi letos.

Šparge v sožitju z Istro

V Istri s temi samoniklimi rastlinami, ki vsebujejo zelo malo kalorij in beljakovin, v sebi pa imajo veliko mineralnih snovi, kot so kalij, kalcij, magnezij in  železo, živimo že stoletja. Če so jih pred leti pripravljali na tradicionalne načine, kot je frtalja s špargi in panceto ali pa v solati, je v zadnjih letih vedno več tistih, ki ugotavljajo, da lahko šparge pripravimo na veliko načinov in tudi v sožitju z ostalo hrano, mesom, ribami in drugo zelenjavo.

Mavrični krožnik

Sestavine: 20 dag fileja piranskega brancina, 20 dag feta sira, 20 dag svežih špargljev, 10 dag naribanega gomolja zelene, 1 bučka, glavica rdečega radiča, glavica zelene solate, nekaj vejic peteršilja (sesekljamo), šopek divjega pora, zeliščno oljčno olje s česnom, sok ene limone ali limete, bel poper, sol, malo balzamičnega kisa, zrna rdečega popra in za dekoracijo nekaj vejic timijana.

Priprava:  Na krožnik položimo zeleno solato, nato zložimo vse sestavine po plasteh, da dobimo pisane barve in okuse. V manjši posodici zmešamo oljčno olje, poper, sol, balzamični kis in limonin sok ter vse skupaj počasi polijemo čez naš bogat krožnik. Če imamo čas, ga prekrijemo s folijo in položimo za eno uro v hladilnik, da se okusi med seboj prepojijo.