»V mojih stihih se največkrat obračajo besede o problemih z denarjem. To so dokaj univerzalni problemi ljudi, saj smo bolj ali manj vsi smo brez denarja, pa tudi sami financiramo svojo produkcijo. O denarju se da vedno veliko povedati,« pravi Selman, ki svojo prepoznavnost išče znotraj koprskega kolektiva KPS. Prijateljstvo znotraj kolektiva je tudi gonilna sila za vsakega posameznika. »Ukvarjamo se z isto glasbo kot, zato lahko tudi kot posamezniki znotraj kolektiva napredujemo. Predvsem so frendi pomembni v trenutkih, ko pri ustvarjanju nastopi blokada, ko ne najdeš več rdeče niti. Pri ustvarjanju drug drugega izpopolnjujemo, hkrati pa zaslužen denar, namesto da bi ga metali stran, vlagamo v naše projekte, saj nimamo nobene institucije, ki bi nam pomagala vsaj s centom. Za čisto vse poskrbimo sami.«

Nismo bend, smo pa enota

V KPSju se skrivajo različni talenti. Eden je boljši na področju produkcije glasbe, spet drugi ima ideje za marketing, tretji ima v določenem trenutku idejo viška »Dovolj je, da te sliši nekdo drug, ki mu mogoče pesem ne gre v uho, in ti pomaga s popravki, ki bodo spremenili flow pesmi. Vse se dogaja na prijateljskem nivoju,« razlaga Selman. Prav zato so se fantje odločili da bodo ustvarjali glasbo pod skupnim imenom znotraj kolektiva KPS. »Nismo band, smo pa enota. Če bo poslušalec slišal samo enega izmed nas, ki bo prepoznaven kot član koletkiva KPS, bo lahko začel raziskovati naprej in odkril še druge artiste, ki ustvarjajo kot KPSovci,« je v dobro timskega ustvarjanja prepričan Selman.

Majhnost ne bi smela biti ovira

Glede glasbene industrije na Obali  je Selmanov pogled malce drugačen od  ostalih fantov. »Glasbena industrija na Obali ni razvita, rap je bolj ali manj razvit na relaciji od Kranja do Ljubljane. To bi se seveda spremenilo, če bi se začeli izvajati večji nadzori nad piratstvom na internetu. Pobiranje glasbe, kar sicer tudi sami počnemo, zbija našo vrednost, a hkrati omogoča dostop ljudem do zastonj glasbe. Če bi se stvar kontrolirala, tukaj govorim za vse glasbenike iz naših koncev in ne samo za nas, bi se lahko ta industrije razvila. "Zakaj bi mi kradli ljubljanski založbi, če je v Ljubljani dovolj artistov. Vsak v glasbeno industrijo raje spusti svojega prijatelja, kot pa nekega tujca. Saj sodelujemo tudi z artisti od drugod, vedno jih povabimo k našim projektom, ampak se spet srečamo z drugimi ovirami, predvsem, ko nastopi duh patriotizma,« pravi Selman. Kaj pa rivalstvo znotraj koletkiva? »Ni očitnega rivalstva. Tekmovalnost je bolj vidna od zunaj, med nami v KPS ni prisotna, če pa že je, je ta bolj na neki otročji ravni. Smo internetna generacija, večina ljudi svojo glasbo dobi iz interneta, redki v današnjem času gredo v trgovino in kupijo CD. Od hvale se nisem prenajedel,  ni mi plačala ene same snemalne ure in ni mi kupila mikrofona. Bi pa podporo potrebovali tudi v trgovinah. Dejstvo, da smo majhna država, ne bi smela biti ovira, ampak prednost," je prepričan Selman.

http://www.youtube.com/watch?v=p9maYlLpAfg&feature=related