Različne vrste zelenja v mestnem jedru

Že nekdaj so pravili, da mesto, ki ne premore niti delčka zelenja, lahko prebivalcem povzroča psihične težave. Človek mora biti v stiku z naravo in le s težavo živi brez nje, zato so si prebivalci manjših mest ogradili svoj košček zemlje in ga namenili zelenjavi, sadju, rožam, drevesom ali grmom. V Kopru so to počeli predvsem trgovci, ki so živeli v notranjosti otoka, saj so bili za razliko ribičev in kmetov na jugu, redkeje v stiku z naravo.

 

Mestni parki na podlagi soglasij

Vrtove so si ponavadi urejali kar ob hišah, kar je bilo značilno za kulture bližnjega vzhoda. Da bi ga omejili in tudi zato, da bi bil vrt lahko le njihov, so ga obdali z zidom, ki je bil ponavadi visok do prve etaže hiše oz. palače. Seveda so imeli tudi mestne parke, ki pa so bili urejeni na podlagi soglasij prebivalcev.

 

Nekaj je še ostalo

Zadnjih nekaj desetletij pa je drugače. Mestne zelenice so vedno manj cenjene ali pa jih ni več. Večkrat se namreč zgodi, da ima lastnik zelenja drugačne zamisli kot njegovi predhodniki in že stoji nova hiša ali parkirišče. Kljub temu, je v Kopru ohranjenih še nekaj zelenih površin, večina katerih je še vedno skritih za zidovi. V objektiv smo uspeli ujeti tudi nekaj takih, ki mimoidoči pogosto spregledajo.