V družbi gostov, med njimi tudi Jure Ivanušič na klavirju, je Šerbeđija predstavil svoj šansonjersko obarvani glasbeni repertoar, kar nekajkrat pa je mikrofon prepustil svojim gostom. Kljub dobri glasbi in izvrstnim glasbenikom pa zvestim malikovalcem lika in dela edine prave hollywoodske zvezde s področja nekdanje skupne kinematografije, pa tudi avtorja šansonjerskih uspešnic, ob katerih se naježijo dlačice in orosijo oči marsikateri mladenki med tridesetim in sedemdesetim letom, ni ušlo, da se je Rade še pred koncertom morda malce preveč spoprijateljil s čašicami rujnega, tako da je sem pa tja pozabil katera pesem je na vrsti ali pa je celo  malce pomešal besedilo, tako, da so morali spremljevalni glasbeniki kakšno uspešnico ponoviti od začetka. Vendar pa zvestih poslušalcev predvsem pa poslušalk takšen majcen spodrsljaj nikakor ni zmedel, kaj šele zmotil. Rajanje ob melodijah večnega šarmerja je trajalo tja do polnoči. Obrazi zadovoljstva, s katerimi je bilo kljub nepopisni gneči po koncu koncerta opremljeno poslušalstvo, so povedali vse.