Obiranje grozdja s pomočjo strojev niti ni pogruntavščina iz tega tisočletja. Grozdje so s pomočjo strojev začeli trgati že leta 1980, ko je tovarna Volentieri iz Toscane naredila prve obrialnike grozdja. Največja prednost strojnega nabiranja je seveda hitrost, saj tako v najprimernejšem trenutku oberejo grozdje na velikih površinah.

 

Nadzorovano tresenje

 

Ogledali smo si, kako poteka strojno nabiranje grozdja v enem izmed vinogradov kleti Vinakoper na izolskem mini gričevju. Stroj, ki na oko zgleda kot nekakšna sofisticirana mešanica traktorja, tovornjaka in kombajna počasi potuje po vrstah trte in s posebnimi vibrirajočimi rokami toliko časa trese jagode, da popadajo na tla, potem pa jih poseben sistem prebere, prepiha, očisti in naloži na traktor, ki že čaka na grozdje. Vibracija stroja na samo trto je nadzorovana, zato stroj tistih jagod, ki so še zelene ali poškodovane ne pobere, pa tudi pecljev skorajda ni v pobranem grozdju, če pa se že najde kakšen, ga posebna naprava izloči in katapultira nazaj na tla, kjer dočaka svoj konec v obliki gnojila za vinograd. Poseben čistilni sistem tudi izloči vse odpadke, kot so listje, žuželke in druge trde in migetajoče delce, ki ne sodijo v posodo, ki kasneje roma v škafe za maceracijo.

 

Dve uri za hektar

 

Za pobiranje na hektar velikem vinogradu stroj porabi v povprečju dve uri, za njegovo upravljanje pa so potrebne dve do tri osebe – voznik, ki vozi stroj in traktorist, ki pobrano grozdje odvaža v klet. Upravljalec stroja uskljajuje vibracije glede na sorto in stopnjo zrelosti grozdja. Predsednik uprave kleti Vinakoper Nevio Pucer pravi, da je takšno obiranje veliko bolj racionalno,  zaenkrat pa lahko oberejo skoraj polovico vseh trt, ki jih imajo.

 

Trte se ne poškodujejo

 

Stroj, če je upravljavec vešč, za seboj ne pušča polomljenih niti drugače pohabljenih trt, pa tudi same jagode, se med obiranjem ne poškodujejo. Če je vinograd lepo prilagojen, za seboj tudi ne pušča veliko dobrot za ptice in druge živali, ki se rade sladkajo z grozdnimi jagodami. Kot so nam zatrdili, v vinogradih ostane le kakšen procent neobranih grozdov, kar pa naj ne bi bilo nič več, kot če grozdje obira človeška delovna sila.

Investicija v takšen stroj, ki nadomešča sedemdeset parov rok s škarjami je po besedah Pucerja "za tri do štiri navadne traktorje," kar bi po zelo laični oceni, če seveda predsednik uprave ni imel v mislih kakšnih traktorjev John Deere s kakšno posebno dodatno opremo, tam nekje okrog 400 tisoč evrov.