Mesec marec je bil za 1°C toplejši od dolgoletnega povprečja in tudi prvo tretjino aprila so zaznamovale visoke temperature, ki so v JV in Z Sloveniji povprečje presegle za 3-4°C, v osrednji Sloveniji in njenem SZ delu, pa so se temperature dvignile kar za 6°C nad povprečje.

Prezgodnja ozelenitev

„Te visoke temperature so sprožile splošno, za 10-14 dni bolj zgodnjo ozelenitev,“ pravi Jana Bolčič, ki je pri kmetijsko svetovalni službi specializirana za zelenjadarstvo. Visoke temperature so po 12. aprilu padle za 10°C in tako nihale med 11 in 17°C, najnižje jutranje temperature pa so se gibale med 3 in -2°C, ob morju okoli 6°C. „To je predstavljalo nevarnost za mlade rastlinice vrtnin ter odprte cvetove sadnega drevja in brste vinske trte,“ še poudarja Bolčičeva.

Manj dežja, manj bolezni in škodljivcev

"Zaradi pomanjkanja dežja je bilo tudi manj bolezni in manj škodljivcev," pravi Jonatan Strojan, kmetovalec iz doline Dragonje, ki dodaja, da so zaradi suše  morali več zalivati, zaradi nenadnih temperaturnih razlik pa so nekatere mlade rastline zaščitili z vrteksom, tankim prepustnim blagom, ki rastline nekoliko zaščiti. "To smo uporabljali predvsem za paprike, ki so najbolj občutljive na temperaturo," je še povedal Strojan.

Najboljši je kapljični namakalni sistem

V obdobjih, ko je dežja zgolj za okras, na kmetijsko svetovalni službi svetujejo, da vrtnine in sadno drevje dosledno namakate. „Čeprav je v vetrovnem vremenu tudi to težko zagotoviti, zato rastline namakamo ob mirnem vremenu in v dopoldanskem času, ker tako bolje koristijo vodo in v njej raztopljene hranilne snovi“ svetuje Jana Bolčič, ki poleg tega priporoča tudi namakanje s pomočjo kapljičnega sistema, ker izgub vode praktično ni in se voda razporedi neposredno v območju koreninskega sistema. Ta namakalni sistem priporočajo predvsem za pridelavo vrtnin na dvignjenih gredicah, ki jih že predhodno opremimo s kapljično cevjo in prekrijemo s črno ali rjavo folijo. Ta folija preprečuje tudi izgube in izhlapevanje vode iz tal, kar poveča učinkovitost namakanja.

Drevesa imajo vode dovolj

"Običajno pa nas bolj skrbijo zaloge vode, ki se v ekstremno dolgih sušnih obdobjih izčrpajo. V takih primerih ima, na primer Dragonja izredno nizek pretok in je namakanje praktično nemogoče, ker je potrebno poskrbeti tudi za biološki minimum v reki,“ še dodajajo v kmetijsko svetovalni službi.

Pri doslednem in rednem namakanju tako ne pričakujejo večjih izpadov pri pridelavi sadja in vrtnin. Bolčičeva ob tem pomirja, da so v starejših nasadih sadja zaloge vode v tleh še zadostne, ker imajo sadna drevesa močno razvejan koreninski sistem. Več pozornosti pa je treba nameniti mlajšim nasadom (zgodnje sorte češenj), kjer bo treba redno namakati, ker je koreninski sistem mladih sadnih sadik še premalo razvit, da bi lahko črpal zaloge vode iz globljih plasti zemlje.

Meteorologi nimajo razveseljivih novic

Poklicali smo tudi na Agencijo Republike Slovenije za okolje, kjer nimajo preveč razveseljivih novic. Dežurni meteorolog Andrej Velkavrh pravi, da "v naslednjih štirinajstih dneh ni videti, da bo deževalo. Morda bo nekaj ploh naslednji teden, a bodo količine padavin precej zanemarljive."