Podolsko govedo je migriralo v Evropo iz Podolie (današnja Ukrajina) skupaj z naseljevanjem Zahodnih Gotov - Vizigotov, v 4. in 5. stoletju. Predstavnike te živalske vrste najdemo v Ukrajini, Romuniji, Bolgariji, Turčiji, Grčiji, Slavoniji, na Madžarskem v Italiji (romagnola, maremana in pulijsko govedo) in seveda v Istri. To pasmo poznajo celo v Ameriki, saj je ob odkritju Amerike v 15. stoletju, tja romalo tudi podolsko govedo, ki je danes poznano kot Texaški Longhorn.

Delovne živali navezane na gospodarja

Značilnosti tega goveda so svetlo- siva barva dlake in dolgi, zaviti rogovi samcev. So robustne, delovne živali, odporne in skromne pri prehrani, živahne in temperamentne in zelo navezane na gospodarja. Do prihoda mehanizacije so bile živali namenjene za oranje, delo v vinogradih in v gozdu - bošku, od koder najverjetneje izvira ime za delovne vole - boškarine.

Leta 2000 je pasma izginila

Odrasla žival, samec lahko doseže tudi 1200 kilogramov teže in je s svojimi dolgimi rogi v obliki lire prav impozantno govedo. Zadnje čistokrvne živali so imeli v Truškah in Pučah pred približno 15 leti, še leta 2000 je v naših krajih živela telica mešanka, kasneje pa se je pasma izgubila.

Primo, začetnik nove vrste

V Društvu Boškarin so ob podpori MO Koper in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) leta 2006 pridobili v laboratoriju v Cremoni 16 embrijev podolskega goveda z namenom ponovne revitalizacije pasme v naših krajih. Od šestnajstih poskusov so bili uspešni v štirih primerih. Na kmetiji Muženič Baruca v Potoku je bila oplojena mlada, zdrava telica iz domačega hleva, 1. avgusta leta 2007 pa je na svet prišel Primo, prvi predstavnik ponovno oživljenega istrskega goveda. Čez štiri mesece so na kmetiji v Dvorih pri Sv. Antonu dobili boškarina, leta 2009 so v društvu dočakali teličko Bruno, marca letos pa še eno tele, Gardelina. 

Želimo si imeti čredo

Primo, Bruna in Gardelin so "otroci" Franka Muženiča, ki se rad pohvali, da so bili pri osemenjevanju in oploditvi najbolj uspešni ravno na njegovi kmetiji. "Verjetno je to zato, ker se tukaj govedo dobro počuti. Moja največja želja je, da bi nam uspelo vzgojiti čredo teh lepih živali. V preteklosti smo na naši kmetiji te živali že imeli, predvsem za oranje in delo v vinogradu. Vole starosti 4 ali 5 let smo kupovali v hrvaškem delu Istre in jih nato priučili za delo. Tisti, ki je imel vodljivo in ubogljivo žival, je lahko delal na polju sam, včasih se je vpreglo dva, tri ali celo štiri živali skupaj. Spredaj so bile bolj ubogljive in starejše, zadaj pa mlajše in živahnejše živali. Za delo v vinogradu so bila primernejša goveda z bolj ozkim in zaokroženim rogovjem, zato da se z rogovi niso zadevali ob ovire," je povedal Franko Muženič. 

Kastrat Primo in Bruna živita v Škocjanskem zatoku, Boškarin na kmetiji Trček v Hrastovljah in teliček Gardelin v Potoku. Za Bruno je že nabavljeno seme treh različnih bikov za razplod.

Združeno istrsko govedo

Z Barbaro Strmole iz Društva Boškarin smo se pogovarjali o načrtih in projektih za prihodnje. "Plani društva so uvoziti iz Italije, natančneje iz Kalabrije, še nekaj telic, zato da bi v nekaj letih lahko prišli do črede istrskega goveda. V sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo pa bi si želeli iz hrvaške Istre pripeljati določeno število telet, kar je nazadnje tudi v interesu Hrvatov. Hrvati bi se tako v primeru bolezni ali pogina živali izognili izgubi pasme, kar se je zgodilo ravno pri nas v Sloveniji," pravi Barbara Strmole.

"Boškarini" na tržnici

Predstavnike društva Boškarin lahko srečamo na Istrski tržnici, ki je postala že stalnica v delovanju društva. V koprski Taverni se ob vikendih predstavljajo s ponudbo tipičnih istrskih jedi, prikazom običajev in izdelkov. V pomladanskih in jesenskih mesecih so organizirane razne delavnice in izobraževanja na temo kmetijstva in kulinarike.