Ura za "Ljubljančane"

Ljubljanska ulica je od nekdaj poznana kot ulica skoraj vsakodnevnih dogodkov in srečanj. Med bolj prepoznavne prireditve, ki potekajo v tej legendarni ulici, lahko štejemo prireditev „Umetnost na cesti“. Zadnjič pa je bilo ob špini sploh nekaj posebnega, saj so na najvišjo fasado v ulici postavili pravo sončno uro. 

Ura za »Ljubljančane«

Idejni vodja Mef, nam je ob srečanju zaupal kako to, da so se odločili postavili sončno uro: „V Ljubljanski ulici že drugo leto pripravljamo sobotne razstave na ulici iz cikla Umetnost na cesti. Hkrati ob sobotah postavimo tam tudi tako imenovano Librarno oziroma izmenjevalnico oziroma obdarilnico leposlovnih in strokovnih knjig. To pomeni, da ljudje tja prinesejo knjige, ki jih ne nameravajo imeti v svoji knjižnici in tam najdejo drugega lastnika. Glede na to, da se vse skupaj dogaja brezplačno, imamo le prostovoljne prispevke, ki jih zbiramo za kakšen skupni namen. Tako smo se že lani odločili, da bomo, poleg cele vrste drugih akcij, ki so vse po vrsti volonterske in jih plačujemo z lastnimi prispevki, v ulici postavili sončno uro, saj jih poznajo v večini mediteranskih mest.“ Dodal je še, da je idejo za sončno uro dobil po obisku furlanskih mest v neposredni soseščini Gorice, kjer imajo sončne ure tako rekoč na vsaki fasadi. In ker gre za pravo znanost, se jim je zdelo fino narediti nekaj takega.  

Pri realizaciji in postavitvi sončne ure so sodelovali prav vsi 

Celo lansko poletje je slikar Marjan Motoh beležil gibanje sonca in senco, ki jo ustvarja nosilec na najvišji stavbi v ulici. Nato je te meritve prenesel na uro, ki je presenetljivo točna, čeprav fasada ni povsem južno usmerjena. Navdušenje nad izjemnimi rezultati meritev so  navdušile „Ljubljančane“ do take mere, da so si takoj zavihali rokave in začeli z realizacijo prve izolske sončne ure. Jože Černelič je prispeval pleksi steklo na katero so izrisali uro, Martin Zuletič iz Oriflexa je lasersko obdelal obliko ure, vzdrževalec iz Centra za kulturo,šport in prireditve Izola je pomagal pri postaviti gradbenega odra, prevoznik iz ulice je vse skupaj pripeljal, Elvis iz "Kraljice" je opravil večino monterskih del, za varovanje je skrbel Jože Lorbek iz firme Anthron, nekaj strokovnih nasvetov so še dali arhitekt Garzarolli, steklar Franco Šarkan, mizar Miha Luzar ter vsi prisotni radovedneži.  

Ura brez marketinga

Mef je postavitev ure pospremil z naslednjimi mislimi: »Sončna ura nam koristi zato, ker je dokaz našega sodelovanja in razumevanja ter dobrososedskih odnosov, turističnim vodnikom pa je postala še ena od zanimivosti naše ulice, ki se lahko ponaša s slikarskimi ateljeji pa tudi z alejo dišavnic med katerimi je skoraj 30 vrst bazilike, s kamnitimi grbi nad vhodi v hiše in predvsem dobrim razpoloženjem. Tako je ta naš konec postal že obvezen del poti, ki jo s turisti po Izoli opravijo turistični vodniki. Verjamemo, da na ta način delamo nekaj dobrega za naše mesto in za vse nas, čeprav sami tega ne nameravamo tržiti.“