Ustavno sodišče je na javno obravnavo povabilo predstavnike Mestne občine Koper in občine Trebnje. Mnenja so soočili tako direktno vpleteni kot številni ostali, predstavniki vlade, državnega zbora in strokovnjaki ustavnega prava in lokalne samouprave.

Pooblaščenec pobudnikov novih občin mag.Miha Šipec je uvodoma dejal, da zavrača tezo, da je pobuda politična in trdil, da gre za povsem pravno težavo. Pri tem je političnost očital poslancem Državnega zbora, ki so v dveh glasovanjih o ustanovitvi občin glasovali vsakič drugače in pri tem očitno spregledali referendumsko voljo krajanov Ankarana. Trdil je, da je šlo pri tem za navadno trgovanje z glasovi.

Nasprotnikom občine očita nasprotovanje na podlagi pravic italijanske manjšine, ki v Ankaranu nima potrebne infrastrukture, kot so šole, vrtci itd. Pri tem je mag.Gregor Strmčnik dodal, da je mogoče to rešiti z oddelki v slovenskih šolah.

Dejal je, da je Ankaran s 3217 prebivalci drugo največje naselje v Mestni Občini Koper in da je geografsko povsem ločeno od mesta. Menil je, da je referendum relativno posvetovalne narave, kar pomeni, da bi ga morali poslanci Državnega Zbora upoštevati, razen v primeru utemeljenih razlogov proti, teh pa zagovorniki novih občin ne vidijo. Želijo si odločitev Ustavnega sodišča, ki bi nekako "prisilila" poslance, da spoštujejo izraženo voljo Ankarančanov za odcepitev.

Predstavnica krajanov je neposlušnost Kopra za njihove potrebe primerjala z najnovejšo prodajo prostora namenjenega novemu pokopališču za Ankarančane, ki ga je Občina prodala podjetju Grafist.

Vili Drofernik, iz Odbora DZ za lokalno samoupravo je povedal, da so se poslanci za nasprotovanje novim občinam odločili ker menijo da je treba ustaviti nekontrolirano drobljenje slovenskih občin, saj je od 210 novih občin kar 110, ki ne ustrezajo niti minimalnim pogojem za ustanovitev. Ustanavljanja novih občin ni podprla niti predstavnica Vlade.

Predsednik CI za ustanovitev občine Ankaran, mag.Gregor Strmčnik je bil kratek, obnovil je več let trajajoče nezadovoljstvo Ankarančanov z Koprom in načrti Občine na njihovem teritoriju, od gradnje plinskega terminala do apartmajskih anselij na Debelem rtiču in tretjega pomola. Zavrnil je tudi očike, da nova občina nebi bila samozadostna. Po projekcijah ki so jih naredili, bi Ankarančani pridelali okoli 2,6 milijona evrov letno, pri tem pa ni vključena niti Luka ne morebitna prodaja zemljišč.

Zagovornik MOK, odvetnik Mirko Bandelj je v zagovoru stališč Mestne občine poudaril, da je potrebno Ankaran obravnavati kot del Mestne občine Koper, pri katerem je potrebno upoštevati tudi želje Kopra ne le želje Ankarančanov. Če bi šli po logiki zagovornikov občine naprej bi lahko prišli do stanja, ko nebi bilo pogojev ne za občino Ankaran in niti za Občino Koper kot Mestno občino.

Župan Boris Popovič pa je  med drugim zavrnil tezo Ankarančanov, da sta Ankaran in Koper ločena pojma, saj velika večina Ankarančanov dnevno gravitira na Koper, kjer hodijo v službe in po opravkih. "Ankaran je nastal zaradi služb v Kopru" je še dodal.

Dr.Ivan Kristan je ob tem dodal, da Državnemu Zboru ne moremo očitati kršitve ustave, če so glasovali proti ustanovitvi občin, ker se poslanci odločajo politično, pri tem pa imajo vso pravico med glasovanji spremeniti mnenje. Sodnikom je predlagal, naj še enkrat preučijo odločbo iz leta 1996, po kateri je Občina Koper neustavna.

Nastopil je tudi starosta zakonov o Lokalni samoupravi Dr.Aleš Šmidovnik. Med drugim je dejal, da izpolnjeni pogoji za ustanovitev občine ne pomenijo avtomatsko pravice za ustanovitev občine in posvaril pred pretiranim drobljenjem lokalne samouprave.

Sodniki so po nekaj postavljenih dodatnih vprašanjih, predvsem jih je zanimala vloga in pomen zagotavljenja pravic italijanske manjšine zaključili obravnavo. Koliko jim bodo te informacije pomagale je težko reči, predstavniki zagovornikov Občine Ankaran so prepričani da so z argumenti prepričali Ustavne Sodnike, v svoj uspeh je prepričan tudi župan Boris Popovič. Kdaj naj bi sodniki odločali, bo znano v kratkem.