V prelepem sobotnem dopoldnevu se je naš izlet pričel z ogledom piranskega akvarija, ki prenovljen kar vabi k ogledu. Kot pred leti, je tudi sedaj glavna atrakcija mali morski pes, ki pa po novem plava v odprtem bazenčku in se dobesedno nastavlja fotografskim objektivom, kot bi bil v cirkusu. Poleg njega plavajo različni skati, spet v naslednjem akvariju murene, morske zvezde, ježki in pajki ter druga morska živež, ki jo je moč videti tudi v vodah slovenskega morja.

Opazovanje z morja

Po ogledu Akvariuma smo se vkrcali na barčico Solinarko in z njo zavili eno miljo stran od piranske obale proti oceanografski boji Vidi, kjer se baje radi zadržujejo naši iskani morski prijatelji. Na njo so namestili akustično napravo, ki meri zvoke delfinov, s čimer tudi lahko določijo njihovo lokacijo. Njihova sesalska narava delfine vsake 3 do 5 minut žene na površje morja po zrak, katerega pa zajemajo v intervalih, kar je videti kot poskakovanje iz vode v loku. Ker pa na dan lahko preplavajo kar 160 kilometrov, smo se vprašali, če niso prav danes odjadrali na izlet do Poreča, saj jih nobeden od nas ni opazil.

Opazovanje na kopnem

Srečo smo poskusili tudi z opazovanjem s kopnega, najboljša lokacija za to pa je vrt piranske cerkve sv. Jurija. Z nadmorske višine tridesetih metrov vidimo skoraj celoten Tržaški zaliv na desni ter Piranski na levi. Člani društva Morigenos, ki to leto obeležuje 10. obletnico in ima 10 aktivnih članov, oboroženi z daljnogledi in teodolitom (sicer geodetska naprava, ki meri točne lokacije) na začetku opazovanja skrbno odčitajo dane pogoje kot so število ribiških in drugih bark, višino morja in podobno. Šele nato začnejo skrbno in počasi opazovati gladino morja in upati, da zapazijo kakšno sivo telesce, ki skaklja ven iz vode. Mi zopet nismo imeli sreče.

Tudi drugi morski prebivalci

Seveda pa delfini niso edini prebivalci slovenskega morja, ki premore ogromno različnih morskih organizmov. Morske želve, tuni, ogromne jate meduz, galebi in ponirki ali kormorani so samo eni od tistih, ki jih lahko vidimo tudi na površju. Med delfini je pri nas najbolj pogosta vrsta Velika pliskavka, ki doseže 3 do 3,5 metra. Pred tridesetimi leti so bili tu Navadni delfini, ki jih danes ne srečamo več.

Delfinji boter

Prijatelji delfinov pa niso le člani društva za raziskovanje, izobraževanje in varstvo, temveč tudi slovenski ribiči. Tem delfini sledijo in upajo, da bodo za svoj poobedek lahko dobili del ribiškega ulova. In še zanimivost. Delfina lahko tudi posvojite in sicer tako, da društvu Morigenos nakažete simbolično vsoto denarja in tako pridobite majico z napisom Posvojil sem delfina ter spremljate življenje svojega izbranca.