Servitski samostan je trenutno v lasti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki pa ga bo v primeru sanacije odstopila Univerzi na Primorskem. Zato so raziskovalci sploh začeli s prvo fazo raziskovanja objekta, s pomočjo katere bodo naredili smernice za drugo fazo in nadalje sanacijo celotnega objekta. Prvo fazo je financirala Mestna občina Koper, raziskovalci pa so s pomočjo arheoloških izkopavanj poskušali določiti stanje v katerem se nahaja objekt ter odkriti arheološke ostanke, na podlagi katerih bi sklepali o zgodovini mesta, saj je o zgradbi ohranjenih le malo arhivskih podatkov. V 12. stoletju je bila tu že po prej znanih podatkih cerkev, ki je bila v 14. stoletju predelana v samostan s predvsem bolnišnično dejavnostjo.

Impresivne rimske ruševine

Po besedah vodje raziskave Borisa Kavurja so arheologi na prvem od treh preiskanih mest odkrili ostanke srednjeveških grobnic, ki pa so bile v novem veku uničene. Pod njimi in poldrugim metrom nasute plasti so se skrivale impresivne rimske ruševine.  V južnem delu palače so našli ostanke stebrišča, keramične stebričke, uničene ostanke mozaika, drenažne jarke, ki kažejo na bogato gradnjo, na severnem delu le ruševine, v osrednjem delu pa ostanke arhitekture – zidu, ki je najstarejši ohranjen zid v Kopru.

Luksuzni rimski vili v Kopru in v Simonovem zalivu

Stavba je poleg talnih mozaikov imela tudi freske, kar poleg stebrišča nakazuje na odkritje luksuzne rimskodobne vile, ki datira v prvo stoletje pred našim štetjem oz. prvo stoletje našega štetja. Najdba radikalno posega v zdajšnje védenje o rimski poselitvi slovenske obale ter kulturni zgodovini mesta Koper, ki se tako ni začela urbano – trgovsko, temveč po vsej verjetnosti bolj mondeno.

Podobno vilo so odkrili v Simonovem zalivu, vendar njena lega ob morju nakazuje na njeno trgovsko funkcijo, medtem ko je koprska po zdajšnjih odkritjih bogatejša, leži pa na vrhu takratnega klifa.