V centru, ki sicer spada pod Karitas in je eden imed njihovih projektov bzeplačne pomoči, imajo lačni in tisti brez doma tudi možnost uporabe prostorov za osebno higieno, kjer se lahko umijejo in preoblečejo v čista oblačila, ki jih zberejo v centru prek darovalcev. Vedno imajo na voljo tudi toplo kavo, košček kruha ali kakšen drug prigrizek.

Uporabniki centra so navadno ljudje, ki nimajo redne prehrane. Tisti, ki imajo urejeno socialno pomoč dobijo bone Rdečega križa za topel obrok v Dijaškem domu v Kopru, tisti, ki ne, pa ne morejo niti na te vrste brezplačno hano. In ker je takšnih, ki so ostali tudi brez socialne pomoči veliko, je tudi center v Bertokih vedno bolj poln. Strokovna delavka centra gospa Darja Zver pravi, da se je samo v januarju mesecu letošnjega leta, v Centru za brezdomce oglasilo že 24 uporabnikov.

V center pridejo tako brezdomci kot odvisniki predvsem takrat, ko že sami sprejmejo odločitev, da se bodo zdravili ali poiskali pomoč. "Bistvo je razrešiti situacijo, ne pa je podaljševati. Zato je potrebno uporabnikom povrniti samozaupanje in jim pomagati prebroditi krizo, da se bodo lahko ponovno vključili v družbo," je prepričana vodja centra za brezdomce.

Z enim izmed uporabnikov centra smo se pogovarjali in zaupal nam je svojo življenjsko zgodbo. S polnim imenom se ni hotel predstaviti, saj svojci ne vedo, v kakšni stiski se nahaja.

Kruta brezpravnost

Gospod je redni gost centra v Bertokih že 2 leti. Sicer prihaja iz drugega konca Slovenije. Na Obalo je prišel kot delavec gradbenega podjetja, ki je šlo v stečaj in ostal je brez zaposlitve. Nato so šle stvari samo še navzdol. Redne službe ni bilo, opravljal je razna priložnostna dela pri obrtnikih in zasebnikih. Po končanem delu ponavadi ni bilo obljubljenega plačila, niti obljubljene zaposlitve. In ker ni mogel izterjati svojih plačil, je po koncu priložnostnih del pač ostal brez denarja. Glede na to, da je po poklicu električar upa, da bo lahko našel redno zaposlitev in si uredil življenje, vredno človeka. V center rad zahaja kjer je na toplem in med prijaznimi ljudmi, s katerimi se lahko pogovarja. Sicer so dnevi dolgi, posebno pozimi, ko je mrzlo in so bili prepuščeni sami sebi in cesti.

Dom železniška postaja

Edina lokacija, od koder jih ne preganjajo in kjer so vsaj nekoliko odmaknjeni iz ceste, mraza, burje in dežja je železniška postaja. Tu preživljajo dneve, ko je center zaprt in dokler ne napoči končno dvajseta ura zvečer, ko gredo lahkoprenočiti v zabojnike, postavljene nedaleč od postaje.

Podaljšan urnik

Predvidoma naj bi v mesecu marcu center zaživel in bo odprt vse dni v tednu. Vendar je potrebnih še nekaj prostorov opremiti in dokončati. Investitor je Karitas, ki je tudi lastnik nepremičnine.