Na odru velikokrat plešete. Kje ste se naučili plesati in ali je vaša žena boljša v plesu od vas?

Zdaj manj plešem kot včasih, ker plešem ob drogu. Šele ko se slečem do konca se vidi moj talent. Moja žena odlično pleše, najbolje ji gre stari rock'n'roll, kjer so vključene akrobacije, tako, da jo malo mečem v zrak. Drugače pa je ona zelo uspešna in posebna ženska, kar se je seveda videlo po moji zmečkani srajci. Likanje srajce se ji zdi popolna izguba časa, he he.

Najbrž imate prijatelje tudi med slovenskimi glasbeniki. Kakšni so vaši odnosi, glede na to, da vi kot hrvaški glasbenik ogromno nastopate v Sloveniji? Se morda čuti kakšno ljubosumje s strani vaših slovenskih kolegov?

Vsi so ljubosumni in tako je najbolje, ha ha.  Ko ne bodo več ljubosumni, bo to pomenilo, da ne ustvarjam več dobre glasbe. Imam prijatelje med slovenskimi glasbeniki, ljudi ki jih cenim oz. vse in vsakogar cenim, nihče me ne moti. Ampak vem, da so vsi ljubosumni, ha ha.

Torej to pomeni, da nimate konkurence?

Ne, me niti ne zanima konkurenca, ne razmišljam na tak način. Razmišljam samo o sebi in ne o svoji konkurenci.

Kdo je po vašem mnenju najboljši slovenski glasbenik?

Jaz. Moj stari oče je Slovenec, ha ha. Ne, Zoran Predin je moj zelo dober prijatelj in piše odlična besedila. Ampak če me pa vprašaš kdo je najboljši pevec, potem sem to jaz.

Kam odidete, če si želite napolnit baterije?

Moje baterije so stalno polne. Trudim se, da jih napolnim vsak dan, saj sem stalno na poti. Poleti kombiniram kopanje in koncerte. To pomeni koncert ter dva dni pavze in v teh dveh dneh si napolnim baterije do konca. Če mi čas dopušča, grem najraje do Istre, tam mi srce nekako drugače bije.

Kaj je za vas največji življenjski dosežek, uspeh?

Moja otroka. To je moj največji uspeh, saj še nikoli nisem ničesar bolje naredil. Tako dobro sem oba napravil, da se bojim narediti še enega. Enostavno sta predobra. Moj sin iz prvega zakona ima 13 let, začela se je puberteta, to so prave zgodbe. Je kulturen, pristen, priden in dekleta ga obožujejo. Moja hči pa ima dve leti in pol, a je že prava »šefica«, vsem ukazuje.  Otroka sta resnično moj največji uspeh. Imam ogromno nagrad, ogromno odličnih koncertov, fantastično publiko, vse to je super, ampak ko te otrok zjutraj prebudi in poljubi…to je neprecenljivo.

Česa v življenju ne bi mogli nikomur oprostiti?

Neumnosti. Kadar nekdo stori neumnost. Lahko oprostim nekomu, ki stori neumnost in ve, da je naredil narobe, ampak ko pa se tega ne zaveda, mu žal ni pomoči. Tej osebi oprostim, ampak ne pozabim.

Kako se izvlečete iz neugodnih situacij?

Začnem jecljati. Šalim se. Enostavno rečem, da se opravičujem, da mi je bilo zelo lepo ampak žal moram oditi domov, pozno je.

Upam da se danes to ne zgodi?

Ne, ne, danes ne.

S čim presenetite soprogo?

Sam jaz predstavljam njej presenečenje vsak dan, saj nikoli ne ve, kaj jo čaka. Včasih še sam sebe presenetim.

Je to mišljeno kot dobro ali kot slabo presenečenje?

Kakorkoli. Vse to je življenje. Sam sebe nimam za nekaj »več«, nikoli si ne rečem, »jaz sem Toni Cetinski, zjutraj, ko se prebudim, si moram nadeti masko, oditi v mesto in ves čas razmišljati le o sebi«. Razmišljam o življenju, o ljudeh okrog sebe in nikakor ne o sebi.

Kdaj ste nazadnje jokali in zakaj?

Pred nekaj dnevi, ko sem se vozil v avtu, jedel sem kebab s čebulo, pa mi je košček padel v oko, če se pošalim.  Včasih jočem, ko gledam televizijsko reklamo za prašek za pranje perila. Resnično, razjočem se lahko za vsako neumnost. Nikoli pa ne jočem, ko se predvaja himna. Nekateri jočejo, a jaz ne. Nekako mi to ni neka čustvena pesem.

Kaj pa med svojimi pesmimi?

Če je nisi vsaj malo prejokal, medtem ko si jo snemal, je ne moreš niti zapeti. Vsaka pesem je vsaj malo prejokana. S tem imam v mislih vse te, bolj žalostne pesmi, saj ne moram jokati, na primer ob pesmi »Totalno sam lud«, ha ha.

Če bi lahko na večerjo povabil kogarkoli, brez omejitev, kdo bi to bil in zakaj?

Angelino Jolie in Jennifer Aniston. Da ju spoprijateljim. Nima smisla, da sta skregani zaradi Brad Pitta.

Ali že občutite krizo srednjih let?

Da, pa saj sem kupil Harley Davidsona. Pa kje ti vidiš krizo, ha ha. To, da se zjutraj zbudim, da sem živ in zdrav, da je vse v normalnem stanju, kar se tiče seksualnosti, to pomeni, da krize nimam. Lahko je kriza v Evropi, ampak v meni ne.

Ali je vaša zafrkancija na odru spontana ali premišljena?

Vse so nastale spontano, res pa je da se nekatere ponavljajo. Zdaj, ko sem zamenjal band, sem zamenjal tudi zafrkancijo. Kadar imam koncert v Sloveniji, se publiki na primer vedno zahvalim, da se mi je izplačalo kupit letno vinjeto.

Imate tremo pred nastopom?

Ne. Morda le, kadar imamo kakšne večje in zahtevnejše projekte, kot na primer prihajajoči veliki koncert pod imenom Crossover trilogija, ki bo konec julija v Areni Pula. To bo nekaj popolnoma drugačnega, novega. Televizija bo vse to snemala, pridružil se mi bo filharmonični orkester, kot gostje bodo nastopili tudi Perpetuum Jazzile in mnogi drugi. Sam koncert bo sestavljen iz treh delov in sicer prvi del bodo italijanske kancone, drugi del največji rock hiti od skupine Aerosmith, Queen, U2, Whitesnake in drugih izvajalcev, ki sem jih že kot mlajši rad poslušal, pa tudi dandanes, ter tretji del, pa bo pop. Torej, to so trije žanri, ki sem se jih dotaknil in jih bom vstavil skupaj, v en sam koncert. Kot gostje bodo nastopile tudi Vanna, Zorica Kondža in ena naša operna diva. To bo nekaj novega zame in nekaj novega, kar bom ponudil publiki, tako da tu se lahko pojavi malo treme, predvsem zaradi stvari na katere ne moram vplivati, na primer izpad elektrike. Če pa govorimo o tremi pred nastopom, pa s tem nimam težav. Če bi imel tremo, najbrž ne bi niti prišel na oder in bi odpovedal koncert. V sebi imam le pozitivo in upam, da bo šlo vse tako kot je treba. Nasploh nisem nek »paničar«.

Ali prepoznavate ene in iste obraze med publiko na svojih koncertih?

Da, poznajo že vse moje plombe na zobeh, jaz pa vem za njih koliko let imajo, ha ha. Kar precej ljudi je, ki jih srečujem iz koncerta v koncert. Četudi spremenijo barvo las, nasmeh in pogled ostaneta enaka in tako si jih zapomnim. Kar veliko jih je.

Kakšni so vaši vtisi glede petkovega koncerta?

Odlična ekipa, super publika. Vidiš, po takem koncertu te malo zgrabi trema, ko pomisliš kako bo naslednjič, na naslednjem koncertu, ko bo ponovno treba poskrbeti da ljudje domov odidejo zadovoljni in srečni. Ampak potem, ko spet stopiš na oder, popolnoma pozabiš na skrbi, poješ, preideš v nek svoj film in preprosto daš vse od sebe.