Shengenski red po celotni Evropski uniji

Slovenija je pomembna članica evropske unije, ki ima na skrbi varovanje zunanje evropske meje v okviru Schengena. Izraz Schengen oz. schengenski sporazum se v strokovnem žargonu uporablja za dva mednarodna sporazuma, ki sta bila podpisana v luksemburški vasici Schengen. Ta vasica je bila morda prav po naključju mesto, kjer so se začeli in oblikovali prvi dogovori o prostem gibanju ljudi znotraj držav Evropske unije. Prvi je bil sprejet davnega leta 1985, drugi pa pet let kasneje. Schengenski sporazum in konvencija sta nastala zunaj zakonodajnega okvira EU, v evropski pravni red pa sta bila vključena s posebnim protokolom k Amsterdamski pogodbi, ki je stopila v veljavo 1. maja 1999. To pomeni, da je schengenski pravni red velja po vsej Evropski uniji, razen na območju Velike Britanije in Irske, ki sta na lastno zahtevo izvzeti iz schengenskega območja.

 

Smo varuhi meje

Schengenski pravni red pa ne zagotavlja le prostega gibanja ljudi brez mejnega nadzora, temveč so z njim določena tudi skupna pravila za zagotavljanje varnosti, in sicer oblikovanje skupnega vizumskega režima, koordinacija med policijami, carinskimi ter pravosodnimi organi, ter ukrepi v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Prvega maja 2007 je tudi Slovenija vstopila v schengensko območje in je tako naša država postala varuh evropske meje z južno sosedo Hvaško in s tem posledično vstopom in izstopom na oziroma iz Balkana. Se je pa v zadnjih letih veliko spremenilo. In ne le v letih, temveč tudi v zadnjih mesecih, ko vre v Severni Afriki in Bližnjem vzhodu.

 

Slovenija je del projekta preselitve beguncev

Najpomembnejše sporočilo izrednega sestanka notranjih ministrov je, da zaenkrat sprememb schengenskega režima ne bo in da morajo države članice prevzeti odgovornost za varovanje zunanjih meja, pri čemer je bilo posebej izpostavljeno izvajanje aktualnega pravnega reda in možnost sankcioniranja tistih držav članic, ki schengenskega pravnega reda ne izvajajo.

Ministri so razpravljali tudi o solidarnosti med državami članicam in zaključili, da mora udeležba držav članic v ukrepih solidarnosti ostati prostovoljna in v okviru zmožnosti. O tem pa bo intenzivna razprava potekala na ministrski konferenci, ki sledi. Tu je med najpomembnejšimi problemi intenziven prihod beguncev iz afriških držav in bližnjega vzhoda na jug Italije. Slovenija je že udeležena v projektu preselitev beguncev znotraj Unije in je trenutno v fazi evalvacije projekta. Evropska komisija bo projekt podaljšala in trenutno išče partnerje pri državah članicah.