Naglo propadanje istrskega zaledja

Odločitev za izvajanje tega projekta izhaja iz zavedanja o nadvse zaskrbljujočem stanju nepremične kulturne dediščine v zaledju Istre. Podeželje je prepredeno z objekti in območji etnološke, naselbinske, zgodovinske, arheološke, sakralne, tehnične dediščine, ki so integrirani v obširna območja kulturne krajine. Vse je varovano normativno in z družbenimi plani, v praksi pa smo priča naglemu propadanju celote. Obenem je velik del obnovljenih in na novo zgrajenih stavb rezultat nerazumevanja pomena kulturne dediščine s strani investitorjev, iz česar izhaja njihov zgrešen pristop k obnovi.

Prav to osveščanje o pravilni obnovi objektov naše podeželske kulturne dediščine je eden izmed ciljev samega projekta. Torej začrtati smernice, kako zaustaviti propadanje kulturne dediščine, predvideti načine fizične zaščite, sanacije in obnove materialne substance, ter snovati načrt za oživitev kulturne dediščine z vnosom novih programov. 

Slovensko hrvaško partnerstvo ohranjanja kulturne dediščine

Projekt je k sodelovanje pritegnil in na nek način povezal celotno Istro, tako slovensko kakor hrvaško stran, za zaščito in revitalizacijo kulturne dediščine. Prvo čezmejno ekskurzijo je novembra organizirala slovenska stran. S partnerji smo si ogledali potek obnove domačij v naseljih Pisari in Smokvica ter obnovo naselja Abitanti, tokrat pa so nam hrvaški partnerji predstavili svoje primere obnove vzhodnega dela obzidja mesta Poreč (severni stolp in most na vhodu v zgodovinsko mestno jedro), obnovo utrdbe v Sv. Lovreču in obnovo utrdbe-zidu v mestu Motovun.

Sodelovanje obeh strani je zelo uspešno, saj se preko njega delijo izkušnje o ohranjanju in revitaliziranju kulturne dediščine, katera največkrat ostaja pozabljena in prepuščena grobim, neprimernim posegom ljudi, kar je razvidno že prav vsakemu, ki se zapelje po naseljih slovenske Istre.