Največ utopitev se je zgodilo v rekah, sledijo jezera, bazeni in morja, navajajo na policiji. Pri tem opozarjajo, da so najbolj nevarna divja kopališča, kjer ni organiziranih služb za reševanje iz vode, vprašljiva pa je tudi kakovost vode. Zato na policiji svetujejo uporabo urejenih kopališč.

Kot so za STA pojasnili na policiji, se je od leta 2000 pa do lani utopilo 168 ljudi, med katerimi je bilo 141 moških in 27 žensk. Večina utopitev se je zgodila med kopanjem, nekaj tudi pri čolnarjenju in potapljanju. V lanskem letu pa so zabeležili tudi 21 samomorov z utopitvijo.

Najpogostejši vzroki utopitve na urejenih kopališčih so različne bolezni kopalcev, medtem ko je na neurejenih kopališčih najpogostejši vzrok poleg alkoholiziranosti in neupoštevanja pravil tudi izčrpanost ljudi ali preobremenjen želodec, če so nedavno obedovali.

Četudi je voda v vročih poletnih dneh osvežilna, je pri tem potrebno upoštevati osnovne varnostne ukrepe v in ob vodi. Policija vsem kopalcem svetuje, naj na urejenih kopališčih upoštevajo kopališki red. Od obale pa naj se ne oddaljujejo več kakor 150 metrov na morju, 100 metrov na stoječih vodah (jezera) in 30 metrov na tekočih vodah (reke).

Divja oz. neurejena kopališča kot so gramoznice, jezera in reke, nimajo organizirane reševalne službe niti upravljavcev. Zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev so ta divja kopališča lahko za kopalce zelo nevarna, zato policija opozarja še na dodatno previdnost.

V primeru možnosti utopitve naj naključni reševalec utapljajočemu najprej vrže vrv ali vejo, če to ni možno, pa naj skoči v vodo in se utapljajočemu približa s hrbtne strani. Kot pravijo na policiji, kdor ni telesno primerno močan, naj začne z reševanjem šele, ko se utapljajoči utrudi, saj je ta v fazi nerazsodnosti izredno nevaren. Po navedbah policije pa se posamezniku, ki o utapljanju ne obvesti policije, na morju pa tudi Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, lahko izreče globa v višini 400 evrov.