Gidio mi je već boto reko, da priden videt te njegove istrijanske večere. Šajeta ti hitla u bundante, sn pansau, ma kaj prav u pondeljek uečr morajo bet? Ki u pondeljek uečr imen đinastiko giaponese vre oson let. Ben, štrige so nardile soje in ta pondeljek sen jmo bolano koleno eno taku doste cajta za klatet ukulen..En taku sm pršo u oštarijo Istra. Ten so ble vre fermane: Bela in plava, Istrijanska je zastava, Dario Gregorič, ubučen ku en far, Emil Zonta eno njegova dva kantadora, kondutriče Livija Sikur Zorman, eno en kep ledi, već ale menj same znane kulturne lidje.

Sez kadenco na križ u Tomos

Kondutriče je mela na začetke doste za povedat, taku da sen, rajše ku jo poslušat, jel kroštole. Pomalen je do besede pršo anka Dario, ki je za začmet šrajal ud sojeh mladeh let. Istrska trma se ga je primla vre ud mikenega, ku je zečmo hodet k nauke eno k maše. Vre kur mlademe mežnarje me za cajta Tita ni blo lehko, eno ta križ je neso napret anka na Tomos, kamer je hodo vsak dan sez kadenco od birme za vraton. Zarade kadence jeh je poslušal od delavskega sveta, komiteja eno anka od kašnega šturlastega kompanja. Ma ni molau.

 Istrijani si, ku si od late

Istrijan ne mola, je reko Dario kdr ga je Livja uprašela, kaj je Istrijan. "Istrijan je une, ki ga leta in leta tućejo oblast, mižerja in vreme, ma senako obstane eno pomalen žive napret". Mene se me je zdelo pametno anka kr ja reko, da je Istrijan on, kega rodbina je stara sedonstu let, eno istrijan je anka une, ki je pršo u Izlo sez Bosne, štrdeset let nazet. Vsi smo pršle ud nekje eno ku štimamo te kraje, alora smo Istrijane.

Svetniki so ble prve Istrske zvezde!

Istrijane gor al dol, Dariota zadnje cajte poznamo kur moža, ki nan odkriva stare istrske svetnike. Ste znale, da je bil Elia Koštabonjske eden prveh kristijanskih sveteh ledi? Mene, ki iman nrjen samo en semester ud nauka me cerkvene rube ne brigajo doste, pero' je lepo ćut, da smo anka u teh krajeh vre ud enbot imele ledi, ke so ble znane po sen svete.Eno tri istrijane so ble anka med svetnike, ki so zaćele frančiškanske red. Ponjer je šrajal še od drugeh svetniko, umes je povedo in pokazo še en kep knjig, ki jih je u čast teh ledi storo nrdt, v glavnen za soje šolde in cejt.

Obala eno Šavrini, tu ni preu!

Ma Dario ni šrajal samo o Cerkve eno svetnikeh. Je šrajal anka o ten, kaku se Istra sliše danes. Je reko, da te niso ble maj Šaurini! Zmeron se je reklo Istrijane. Te šaurine so povlekle dol ene kranjske pametne glave, ki so parnesle anka Dvore, Vinico, Raven eno podobne rube. Doste je šarjal anka o istrske dumaće basede, ki so jo narprej paštale fašiste, za njime pa še oblast po svobode. Anka denes, je reko, istrska baseda ni spoštovana. " Frlane imajo u šule obvezno dve ure na teden frlansko, da otroce ne zabejo sojiga jezika. Prnes, pa imamo po radijeh oddaje kur so Du-jes, ma ten šrajejo samo ud muš eno oslo. To Istro bejo tele vsi pozabet, ku slišen na televižjone vreme, pravejo da bo na Obale dež, sonce...Ma kašna obala? Te je Istra!" je še poveu Dario, ki ga skoraj ni blo moć ustavet.

Ben, vsako trko so ga fermale Emil Zonta sez sojeme dveme kantadorje. Kantale eno godle so stare pesmi ud Istrijano, Slovenco, Rezijano eno Uskoko. Mene me se dopadejo istrijanske melodije, ki istrijanska škala tonale je prav ko istrijanske človok-malo po svoje ino štrambasta, ma oriđinale! Lepo za ćut.

Istrijane molejo po slovensko malo već kur 100 let

Eno lepo za ćut je bil anka en kos maše u staren slovensken jezike, kur so jo poslušale u Istre še 150 let zad. Jes ne znan, ma Dario je preu rojen za bet far. Ima štofo. Ben, ja poveu štorjo sez Šotmarja, ku Šotmarce niso tele molet po noven, po slovensko. So pršle orožnike sez Kopra ino Ciril in Metod sez njihovo staroslovansko glagolico so finile kariero u našeh cerkvah.

U pondeljek Bert Pribac

Na kraje je Dario še zmeron ćakulal malo sez vseme o Istre, Istrijaneh, politike, cerkve ten eno onen...Aja, skoraj ben zabo pohvalet oštirja Egidiota Krajcarja, ki si je te vačere pr njegoviga kamina zmislo. Prave, da bojo drale še vse do prila. Ta druge ponedeljek se bo predstavo pesnik sez Sergašo, Bert Pribac. Anka tabot bojo na mize kroštole eno dobre bobiće.