Pisni viri poročajo, da pravica točenja vina izvira še iz starih časov nemškega cesarja Karla Velikega (1519–1555). Ta pravica se je ohranila tudi kasneje, v času vladavine cesarice Marije Terezije (1717–1780) in avstrijskega cesarja Jožefa II. Leta 1784 je bil izdan dekret, ki je vinogradnikom dovoljeval osemdnevni rok za točenje vina.

Kaj je sploh osmica?

Osmica je oblika prodaje na drobno neustekleničenega vina z geografskim poreklom. Prostor je vinogradnik lahko priredil na svojem domu, kjer se vino hrani, v kleti ali na borjaču. Kmetu je bilo s tem omogočeno, da je lahko svoj lasten pridelek prodal potrošniku, saj so bile količine vina večje, kot bi jo lahko porabila povprečna družina.

Poleg prodaje poljskih pridelkov je prvotno organiziranje osmice za vinogradnike predstavljalo edini vir zaslužka. V zadnjem času se je uveljavilo pravilo, da lahko ena klet organizira osmico največ dvakrat na leto po deset dni, in sicer dokler ima lastno pijačo in hrano. Osmice so pri nas starodavna tradicija, ki sedaj dobiva sodobnejšo obliko.

Decembra so na Obalno - kraškem območju odprte sledeče osmice: osmica Žerjal v Ricmanjih pri Trstu, osmica Štrukelj v Selu na Vipavskem, osmica Krmac v Bertokih, osmica Černigoj v Lokavcu.