Sveti Miklavž (tudi sveti Nikolaj iz Mire) je krščanski svetnik, znan po svoji darežljivosti, * med 270 in 286, Patara, današnja Turčija, † 6. december med 326 in 351, Mira, današnja Turčija. V slovenščini ga imenujemo Nikolaj zlasti, kadar govorimo o njem kot o zgodovinski osebnosti, ime Miklavž pa uporabljamo, kadar govorimo o njem kot o dobrem možu, ki otrokom prinaša darila v začetku decembra.

Sveti Nikolaj (grško Νικόλαος: Nikólaos, kar pomeni zmaga ljudstva) se je rodil ob koncu tretjega stoletja našega štetja v kraju Patara v Mali Aziji. Oče in mati sta mu umrla, ko je bil še precej mlad. Od takrat naprej je zanj skrbel stric. Kot mladenič se je preselil v mesto Mira, kjer ga je stric seznanil z mirskim škofom. Ta je pomagal mlademu Nikolaju, da se je popolnoma posvetil krščanstvu in ga je tudi posvetil v duhovnika. V tem času je bilo krščanstvo še nezaželeno in tudi svetega Nikolaja so rimske oblasti preganjale, zlasti v času cesarja Dioklecijana in Galerija. Naslednji cesar Licinij je bil do kristjanov bolj toleranten. Ko je na cesarski prestol prišel Konstantin I. Veliki, pa je krščanstvu podelil še posebne ugodnosti.

Cesar Konstantin je sklical tudi prvi ekumenski koncil v Nikeji (Niceji) leta 325. Na koncilu je Nikolaj ostro nastopil proti Ariju (njegov nauk imenujemo arianizem). Po nekaterih legendah so Nikolaja celo zaprli, ker je Arija fizično napadel, pozneje pa se je udeležencem prikazala Devica Marija in ukazala, da morajo Nikolaja izpustiti. Ob koncu koncila so udeleženci sprejeli nicejsko veroizpoved (kasneje razširjeno v nicejsko-carigrajsko veroizpoved) in prepovedali arianizem.
Po koncilu je Nikolaj nadaljeval škofovsko službo v Miri. O njegovi smrti ni zanesljivih podatkov. Verjetno je umrl 6. decembra, ker je to tudi njegov godovni dan, letnica pa je sporna (najpogosteje se omenjajo letnice 326, 345 in 351).


Zaščitnik mornarjev, ribičev in Ankarana
Sveti Nikolaj velja za zaščitnika mornarjev in ribičev, verjetno zato, ker se je njegova družina ukvarjala s pomorstvom oziroma z ribištvom. Cerkve svetega Nikolaja pogosto najdemo ob pomembnih pomorskih pa tudi rečnih plovnih poteh. Stolnica v Ljubljani je posvečena svetemu Nikolaju, saj je bila Ljubljanica včasih pomembna plovna reka.
Pravijo, da je bil Nikolaj sin premožnih staršev, vendar je vse podedovano bogastvo razdal ubogim, zato se ga od nekdaj drži sloves radodarnega svetnika. V številnih deželah, zlasti v osrednji Evropi, je sveti Miklavž tisti, ki obdaruje (pridne) otroke. To se zgodi v noči s 5. na 6. december, ki je Miklavžev godovni dan.

Miklavž je tudi zavetnik župnije Ankaran. Pred kratkim so v Adrii Ankaran prenovili spomeniško zaščiten zvonik kapelice sv. Nikolaja, ki stoji v istoimenem benediktinskem samostanu iz začetka 12. stoletja. V času Napoleonovih Ilirskih provinc je tu bila vojaška bolnišnica, po prvi svetovni vojni pa je postal hotel del turistične ponudbe. Kapelico ter zdravilne vire v njej smo priredili in uskladili za delovanje po božjih zakonih pete dimenzije. Prostor v kapelici je danes popolnoma očiščen in zaščiten pred vsakim delovanjem sil zla in stanjem zla zemlje, podzemlja, vesolja in pravesolja ter tehničnimi in drugimi negativnimi sevanji. Sedaj služi kot duhovni welness center.