Splošno znano je, da delfini navadno plavajo v skupinah. V primeru velikih pliskavk (Tursiops truncatus) se sestava teh skupin pogosto spreminja, saj posamezne živali prihajajo in odhajajo. Toda te skupine niso naključne. Posamezni delfini raje preživljajo čas s prav določenimi drugimi delfini, ki bi jih lahko opisali kot njihove “najboljše prijatelje”. 

Raziskovalci iz Slovenskega društva za morske sesalce Morigenos so preučevali socialno mrežo delfinov v Tržaškem zalivu, v raziskavi, ki je trajala 9 let. Odkrili so nekaj izjemnega. Ugotovili so, da je lokalna delfinja družba sestavljena iz treh ločenih socialnih skupin: dveh večjih skupin s stalnim članstvom in dolgoletnimi prijateljstvi, ter manjše tretje skupine, s šibkejšimi vezmi in brez dolgotrajnih prijateljstev. Toda to še ni tisti izjemen del. Izkazalo se je, da se dve večji socialni skupini večino časa medsebojno očitno izogibata. Toda namesto, da bi imeli različne “teritorije”, si delita prostor – ne pa tudi čas. Drugače povedano, delfini si delijo vsaj del svojega območja, ki pa ga uporabljajo ob različnih delih dneva. Ta vzorec je skozi leta postal tako očiten, da so raziskovalci društva Morigenos pogovorno ti dve socialni skupini začeli imenovati kar “jutranja skupina” in “večerna skupina”. Takšno časovno ločevanje doslej še ni bilo dokumentirano pri kitih in delfinih, niti pri drugih sesalcih. Tretja skupina (ki jo v hecu imenujejo “freelancerji”) ni kazala tovrstnih vzorcev. 

“To nas je precej presenetilo” je povedal Tilen Genov iz društva Morigenos, ki je vodil raziskavo. “Pri socialnih skupinah delfinov ni nenavadno, da se ločujejo prostorsko, toda tukaj se ločujejo časovno. Zdi se nekoliko nenavadno.” 

“Še vedno ne poznamo celotnega obsega njihovega gibanja, zato je možno, da se skupini na splošno gibljeta v različnih delih severnega Jadrana. Toda vemo, da se prekrivata vsaj na tem območju, ki pa si ga delita tako, da ga uporabljata ob različnih urah. Včasih lahko eno skupino opazujemo v bližini Pirana v dopoldanskih urah, kasneje pa drugo skupino na istem območju v poznih popoldanskih urah istega dne.” 

Zanimivo je, da se obe socialni skupini razlikujeta tudi v svojem vedenju glede na ribiške aktivnosti: ena skupina je bila redno vključena v interakcije z ribiškimi ladjami s povlečnimi mrežami (t.i. kočami), druga pa ne. Delfini torej uporabljajo različne strategije pridobivanja hrane. Prejšnje raziskave drugod po svetu so pokazale, da so tovrstne taktike naučene in da se prenašajo z mame na mladiča. Naslednje logično vprašanje je torej bilo: Ali razlike v vedenju glede na ribiške aktivnosti vplivajo na prej omenjeno časovno ločevanje? Očitno ne. Celo ko so raziskovalci upoštevali tovrstno vedenje, to še vedno ni pojasnilo časovnega ločevanja glede na del dneva. 

Razlogi za zgoraj omenjene razlike zaenkrat še niso znani. V obeh socialnih skupinah so tako samci kot samice, kar pomeni, da ne gre za razlike med spoloma. Morda gre za genetske faktorje (delfini iz iste socialne skupine so morda bližnji sorodniki) ali pa morda za razlike v prehrani, kar bi deloma pojasnilo zakaj nekateri delfini sledijo ribiškim ladjam, drugi pa ne. Vse to je predmet nadaljnjih raziskav, ki trenutno potekajo. Raziskava društva Morigenos, objavljena v preteklem tednu, je pokazala, da so vse te skupine delfinov enako obremenjene s toksičnimi PCB spojinami, ne glede na morebitne razlike v prehrani. 

Ta raziskava je pokazala, da se lahko različni segmenti iste populacije vedejo zelo različno in imajo lahko posledično različne vplive na človeške aktivnosti kot je ribištvo. Obenem pa se lahko različno odzivajo na človeške vplive, saj so lahko nekatere živali zaradi časovnega ločevanja bolj ali manj občutljive na določene vrste pritiskov. Ta raziskava je pokazala tudi večjo stabilnost socialnih skupin kot je sicer značilno za to vrsto delfinov in izpostavila, da je socialna struktura pri tej vrsti bolj raznolika kot se je doslej domnevalo. 

Društvo Morigenos delfine v Tržaškem zalivu in okoliških vodah preučuje od leta 2002, s poudarkom na raziskavah velikosti in razširjenosti populacije, vedenja, socialne in genetske strukture ter vplivov človeških aktivnosti na delfine.

Tilen Genov, vodilni avtor raziskave

Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce

Kidričevo nabrežje 4

6330 Piran

www.morigenos.org

T: 041 981 990, 031 77 10 77

E: tilen.genov@gmail.com, pr@morigenos.org

Twitter: @Morigenos_org

Facebook: www.facebook.com/Morigenos

Instagram: @morigenos