Izvira iz Sredozemlja, vendar ga sedaj gojijo v številnih evropskih državah in Ameriki. Vsebuje eterično olje, čreslovine, grenke snovi, beljakovine, škrob, sluzi,smole, rudninske snovi ipd.  

Žajbelj so cenili že Rimljani, saj so ga uporabljali v kulinariki in zdravilstvu. Z njim so zdravili bolezni dihal, menstrualne težave in prebavne motnje. Ojačal naj bi tudi čutila in spomin. V Britanski zeliščni farmakopeji je še sedaj navedeno, da zdravi vnetja ustne votline in žrela. Izredno pogosto se ga uporablja v prehrani in pri izdelavi likerjev.

Eterično olje žajblja se uporablja pri vnetjih in infekcijah ustne sluznice, dlesni in žrela. Uporablja se v pripravkih za izpiranje in grgranje. Je tudi pogosta dišavna komponenta v milih, šamponih, kozmetičnih izdelkih in parfumih. Pomaga pri slabem zadahu, sprošča mišične krče, tonizira žile in tkivo. Je insekticid. Na psihološkem področju odpravlja depresijo, tesnobo in utrujenost, saj blaži, poživlja in krepi.